ALPSKO ALI KRAVJE MLEKO
anakor:
Da zadovoljimo potrebe majhnih otrok (800 mg na dan) in mladostnikov (1200 mg) na dan je potrebno vedeti sledeče:
v 100 ml mleka je 120 mg kalcija, ne glede ne to, ali je to posneto ali neposneto. V sirih ga je 10X več – torej 1200 mg /100g izdelka. Našla sem en link, kjer je še kar dobro opisana vloga kalcija v prehrani – jaz bi samo izpustila tisti del, ki propagira farmacevtske preparate.
Za majhne otroke veljajo splošna priporočila, da naj bi popili od 500 do 750 ml mleka na dan – oziroma pojedli ustrezno količino mlečnih izdelkov. Za lažje računanje vam povem, da je sir 10x koncentrirano mleko (to pomeni, da za proizvodnjo enega kilograma sira porabimo cca 10l mleka). Upoštevati pa je tudi treba, da je v siru veliko soli, tako da je to pogojno zdravo živilo.
Skaana:
Z mojčo se povsem strinjam, mleko pa segrej do vretja – torej da naraste. Tudi po tem, ko bo zavrelo ga čimprej porabite.
EnOči:
Če boš čisto vse na spodnjem linku natančno preštudiral, boš vedej skoraj toliko kot jaz 😉
LP vsem in še posebej mojči!
ne vem, zakaj naj bi bil jogurt boljši kot skuta, vsekakor sta oba odlična nadomestka mleka tko za otroke kot odrasle.
Vsekakor je posebej za otroke pomembno, da se izogibaš množici izdelkov, ki imajo noter vse mogoče dodatke, tko da ven pride vse kaj drugega kot npr. skuta ali jogurt. Za moj okus je recimo zadnje čase eden boljših mercatorjev navadni jogurt, ker nima preveč kisline, kot ga imajo mnogi drugi navadni jogurti. Tamali dajem v kombinaciji s sadjem pasirano skuto od Ljubljanskih mlekarn, ki je tudi v priročni mali embalaži(tista mala škatlica z zelenim pokrovčkom).
V glavnem je bistvo to, da so fermentirani izdelki polnomastni in ‘navadnega okusa’ (brez dodatkov sadja, sladkorja, čokolade, barvil…). Saj sladkosnedi bodo še lahko postali kasneje, pa tud doma bo kasneje kakšen fruchtszwerge padel za sladico, ampak sedaj smo šele na začetku.
LP
mojča
Daj no, blondinka, poslušaj že enkrat, kaj ti hočejo nekateri dopovedati: ADITIVOV V MLEKU NI!!!!!!!
Mogoče tisti, ki se malo bolj razumemo na procese v naravi to lažje razumemo kot ti in nam ni nič čudno, če mleko, ki je STERILIZIRANO, v primerni embalaži oatane užitno več mesecev. Mleko, ki je samo PASTERIZIRANO (to pomeni, da niso vničene vse bakterije v njem, spore navadno ostanejo), je zaradi tega dokaj hitro pokvarljivo. Pri tem niso potrebni nobeni aditivi.
Glede homogenizacije pa ti je Ajsha lepo povedala, da zaenkrat vse skupaj še raziskujejo in gotovih rezultatov ni. Trenutno vsak pač dela po svoji presoji.
Torej, na tvoje vprašanje ali sta obe “vrsti” mleka enako zdravi, lahko rečemo DA (če izvzamemo homogenizacijo, za katero še ni jasno kako in kaj). Če pa misliš, da ima pasterizirano mleko bistveno več vitaminov kot sterilizirano, se zelo motiš, saj večina vitaminov propade že pri pasterizaciji. Pa saj mleka ne pijemo zaradi vitaminov, te lahko bolj zagotovo dobimo v surovem sadju in zelenjavi.
evo, pa sem spet medena…
Pa saj na Fruchtwerge ravno piše, da je brez konzervansov in dodanega sladkorja…
Mali ga še nisem dala, a sem razmišljala v tej smeri. Mi pa res zgleda bolj umeten.
Glede sladkosnednosti – imam srečo, da naša male res vse poje. Tako ji hrane še ne solim in sladkam. Ne vem, mogoče pa ne delam prav. Razmišljam pa enako kot ti, tako da…
ja, brez dodanega sladkorja že, ampak ostalo….Vidiš, jaz sem se že pri skutki opekla, tko da: pasirana skuta, ki sem jo zgoraj reklamirala ni OK. na pokrovčku piše pasirana skuta, na kozarčku ob strani pa, da je to sirni namaz,, ki ima seveda še enkrat dasljšo obstojnost kot skuta, dodane stabilizatorje, sol…Tko da je treba res pogledat na škatlice, kaj je notri.
Velik boljši je doma narejen fruchtzwerge, ko v skuto sam sadje noter zmečeš, pa je.
LP