ALPSKO ALI KRAVJE MLEKO
Živjo Ajsha_,
Hvala za odgovor…
Še to mi povej, kaj praviš na to, da je vsebnost kalcija v telesu cca 99% v obliki kalcijevega fosfata in le 1 %kalcijevega karbonata. In baje je mleko najboljši vir kalcijevega fosfata v razmerju 1:1. Kalcijev karbonat v dodakih, kot so tableti so balast za telo? Je to res? Ok, da ne omenjam pravo vrednost pH in vitamina D.
Hvala in LP
Katjuša, če ne boš dojila do 1. leta starosti in če boš do takrat že uvedla gosto hrano, ni treba, da bi otrok pil adaptirano mleko. Če že je mlečne izdelke in pije kravje mleko brez posledic, ni nobenega razloga, da bi mu dajala adaptirano mleko. Kot primeren vir kalcija so tu mlečni izdelki, kot vir tekočine pa povsem zadostuje voda. Adaptirano mleko je narejeno na osnovi kravjega, ki so ga dale povsem navadne krave :)))
Kot navaden jogurt sem imela v mislih takega brez dodatkov – brez sladkorja in sadnih pripravkov (seveda lahko v navaden, “bel” jogurt zamešaš sadje)- torej navadni jogurt – to so ego in LCA ter bifidus jogurti. Probiotični so običajno posneti, navadni jogurti pa z 1,6 % ml. maščobe.
Sojini izdelki nimajo zveze z kravjim mlekom in jogurti. Je povsem drug izdelek, narejen iz soje in vode.
LP!
Ajsha- jaz bi te v tistem stavku, da alpsko mleko ne vsebuje nič drugega razen mleka malce popravil.
Alpsko mleko (pa ne samo to, v bistvu vse trajne vrste mleka) so danes že kar daleč od pravega. Tako bi bilo skoraj bolj natančno reči, da je surovina za Alpsko mleko (in vsa ostale trajne vrste mleka) le kravje mleko in nič drugega.
V postopku proizvodnje trajnih vrst mleka je že precej predelano – ne samo sterilizirano.
Homogenizacija: razbijanje večjih maščobnih decev na manjše. Po nekaterih virih naj bi te maščobe zaradi svoje majhnosti prehajale neprebavljene (le delno prebavljene) v kri in s tem povzročale (povečale) nastanek arterioskleroze. Cilj homogenizacije je (kot si napisala) preprečiti ločevanje maščobe od mleka – da ostane maščoba enakomerno razporejena v mleku. Zato se npr. pri kuhanju Alpskega mleka na njem ne naredi “klobuk” – čeprav je polnomastno. Ker ni klobuka si to ljudje razlagajo, da je mleko prazno.
Seveda bo mlekarski lobi po celem svetu še naprej financiral raziskave, ki bodo vsaj zameglile, če že ne ovrgle škodljivost homogeniziranega mleka, saj za tem stoji kompletna svetovna mlečnopredelovalna industrija. Kar pa je res, bomo mi vsi skupaj videli čez ene 20 ali 30 let. Pa še takrat se bodo vsi izgovarjala na to, da je nemogoče pripisovati neko bolezen homogeniziranemu mleku zaradi nešteto drugih vplivov na človeka skozi življenje…..
Zgodba je podobna, kot pri proizvajalcih namiznega skladkorja, ki so financirali raziskave o škodljivosti umetnih sladil – zato, da bi sami še naprej prodajali sladkor. Jejte zdravo – jejte sladkor!
Sedaj praviš, da je Alpsko (trajno) mleko tudi kemično spremenjeno: z lipolizo in proteolizo. Verjetno sta ta procesa posledica sterilizacije in brez tega pač ne bi dobili trajnega (z rokom trajnost ca. 3 mesece) mleka.
Tako si na koncu človek postavi vprašanje: “Je to sploh še mleko?” Po moje bi morali temu reči “trajni mlečni izdelek”. Se pa strinjam, da je to stvar definicije, da ne rečem retorike.
Meni osebno je še najbolj všeč pravo polnomastno mleko na kakšni planšariji v hribih, lahko tudi kislo, ki je v primerjavi z trajnimi vrstami mleka pravi gurmanski užitek. Čeprav vem, da je manj varno, da obstaja (sicer majhna) verjetnost okužbe s tuberkulozo (ali čem drugim) … Sicer pa: kaj je sploh v življenju popolnoma varno?
Na pa koncu še vedno velja, da je mlečna maščoba ena najslabših maščob, najmanj zdravih za človeka. Pa naj izvira iz “klobuka” domačega skuhanega mleka ali iz mikronsko majhnih kapljic v homogeniziranem Alpskem mleku. In vsak človek ima svojo pamet in se lahko odloči kaj bo dal v svoja usta.
lp EnOči
ps:
Pijem (in cela familija) Alpsko 0,5 mm mleko!
Živjo, maRe!
Kar si zapisal o kalcijevem karbonatu in kalcijevem fosfatu je tudi tema žolčnih razprav – je pa res, da se kalcij v obliki kalcijevega fosfata bolje absorbira, kot tisti ki je v obliki karbonata – slednji je skoraj neizkoristljiv.
Spodaj imaš izredno uporaben poljuden članek, če pa imaš omogočen dostop do znanstvenih baz podatkov (science direct) pa imaš literature za dober mesec branja – te dostope imajo knjižnice univerze v Ljubljani.
Moje mnenje je tako, da normalno uživanje mlečnih izdelkov koristi tako telesu kot tudi duši 🙂
Pozdravček!
EnOči, napisala sem, da se mleko skozi čas kemično spreminja zaradi lipolize in proteolize. To je naraven kemični proces ki bi se zgodil v vsakem primeru, sterilizacija in pasterizacija na to nimata vpliva.
Kot si ugotovil, bi zaredi procesov, skozi katere gre mleko lahko že rekli, da je izdelek, vendar je to res bolj retorične narave 🙂
No, jaz mleka “direkt izpod krave” ki ne bi bilo vsaj prekuhano ne bi pila. Ni šans.
In res imaš še kako prav z mislijo: kaj je pa dandanes še varno? Zanimivo je, da je veliko stvari nevarnih ampak presenetljivo malo pa je primerov, ko bi šlo kaj res zelo narobe – na srečo!!!!!!!
Mlečna maščoba pa ni ena izmed najslabših maščob, daleč od tega. Seveda če je ne uživaš preveč. Ampak to je že druga zgodba, trenutno mi pomanjaknje časa onemogoča, da bi se razpisala na to temo.
Lep pozdravček.
Ja saj glih to, ker 1 tableta kalcija v SLO (KRKA, LEK….) ima cca 500mg ca karbonata. Tega v kosteh in zobeh sploh ni, baje je zgolj v sklepnih vezeh in nekaj za prenašanje signalov ??? Zakaj torej ne udarimo potrošniki po mizi in osvestimo porabnike, da je metanje denarja, če kupuješ take preparate. Ni čudno, da ni več na recept …država noče plačevati placebo.
Še nekaj…res je alpsko mleko bolj plastično (smetano ne stopi nobeno čistilo…samo kovinska gobica…kaj ni neke poveazve, da je to tisto lepilo, ki lepi naše organe…se ne da prebavit)
A mi lahko zrihtaš te dostope? moj email: [email protected]
Hvala
Pojdimo lepo po vrsti:
-maRe:
Kot sem že napisala, se kalcij v obliki karbonata zelo slabo resorbira v kosti, zato so tudi potrebne take konjske doze, da bi bil dosežen učinek. Po mojem mnenju dopolnjevanje prehrane s kalcijem v tabletah ni smiselno, kajti imaš dovolj možnosti, da ga zaužiješ s hrano, kje je v telesu dostopnejši obliki. Sicer pa je marsikaj, kar nam trži farmacevska industrija totalni nesmisel, ampak dokler potrošniki kupujejo, toliko časa jim bodo pač jajca prodajali. Na srečo imaš možnost zadeve ne-kupit:) Sama sem proti vsem prehranskim dodatkom, če se človek zdravo in zmerno prehranjuje – v tabletah so namreč vedno prisotne raznorazne pomožne snovu, ki niso zmeraj nedolžne. Kakorkoli že o vplivnosti farmacevtske industrije se bi še dalo precej razpravljat.
Tisto o lepilu je brez veze – ne se sekirat, da bi ti mleko zlepilo organe – nikjer še nisem tega zasledila, pa mi lahko verjameš, da veliko berem.
Kar se pa dostopa do baze tiče, ti ape ne morem pomagat, ker so ti dostopi vezani na računalnike univerze, kot sem ti pa že rekla, pa greš lahko v katerokoli knjižnico univerze v Ljubljani in se do onemoglosti nasurfaš po strokovnih člankih
– EnOči:
trenutno je najbolj znana dobra sestavina mlečne maščobe konjugirana linolna kislina – upam, da ti bo spodnji link odprlo
Tam najdeš kup stvari o mlečni maščobi in učinkih na zdravje
-katjuša:
Pozdrav nazaj pa uspešno dojenje!!!
-mojča:
Ne pozabi zaviti v klet, ko spet kaj prideš!
LP vsem!
Alpsko mleko ne vsebuje nobenih aditivov.
Razlika med navadnim in alpskim mlekom je le v tempraturni obdelavi.
“Navadno” mleko je pasterizirano, alpsko pa je obdelano po UHT (ultra high temp.) postopku in ima zaradu učinkovitejšega deaktiviranja mikroorganizmov, ki pokvarijo (skisajo) mleko zato tudi daljši rok trajanja.
Kakšni aditivi neki.
Edini aditiv, ki se sem ter tja prikrade v mleko je kakšn antibiotik, s katerim naši preljubi kmetje na šverc mažejo vime kravam. In potem sem ter tja izbruhne kakšna kloramfenikolsa afera.
Mleko kupujem zgolj in izključno od mlekarn. Samo in izključno to mleko je kolikor toliko dobro pregledano, ustrezno transportirano od kmeta do mlekarne, in pred oddajo na trg kontrolirano.
Vse ostale variante pa so popolna loterija.
Blondinka;)))))))
Malo zaustavi konje. Mešaš hruške, jabolka in čebulo, pa še malo premoga zraven.
Pomešala si namreč pasterizacijo in homogenizacijo, ter iz tega nato vlečeš neke hecne zaključke.
Mlekarne, ki bi dajala na trg nepasterizirano mleko namreč ni. Tako mleko bi se namreč pokvarilo (skisalo) v nekaj urah in ljudje bi “krepali” od okužb s patogenimi mikroorganizmi.
Če se “navadno” mleko pokvari (skisa) od neke mlekarne prej kot od neke druge, je vzrok treba iskatei prdvsem v manj primerni embalaži in pomanjkljivih proizvodnih procesih (problemi s čistostjo oz. sterilnostjo, ipd.), ter človeškim faktorjem (“šlamastiko” po domače).
Ups,
poste berem po vrsti in vidim, da si že na vse odgovorila.
Ne strinjam se le v tem, da so vsa navadna mleka od vseh mlekarn enako pokvarljiva. Žal niso.
Po mojih izkušnjah je kar nekaj manjših mlekarn pošteno “nemarnih”. Tako se njihovo mleko poleti skisa (v originalno zapti embalaži v domačem hladilniku) v dveh dneh.
Tovrstne “neljube” izkušnje sem imela pred leti z Bohinjeko mlekarno, ko je babica vztrajala na nehomogeniziranem mleku, češ da da tako dobro smetano.
Ajsha moram reči da tale CLA mene ne prepriča. Tako ali tako jo je le ca 0,5% vse mlečne maščobe. Kaj pa ostalih 99,5%?
CLA se nahaja se v enaki količini nahaja tudi v govedini, le nekaj manj v puranu itd. Celo rastlinska olja npr. sončnično jo imajo nekaj (OK, le desetino tiste v mlečni maščobi).
Je pa zanimiv link. me zanima če na tem National Dairy Councilu raziskujejo vpliv masla na arteriosklerozo (beri: ena tipična stran za lobiranje in populariziranje potrošnje mleka).
lp EnOči
Hmmm,
tole je pa že malo preveč znanstveno za nas ;o) Saj ne, v resnici sem vesela in mi je zdaj veliko bolj jasno kako in kaj. Pa vendar…
… še moj primer. Ker sem slepo verjela pediatrom (in jim še, le pri drugih stvareh ;o), je pri naši osemmesečnici situacija takšna. Do 6. meseca sem jo izključno dojila (tudi vode in čaja ni hotela…). Tudi zdaj pije zelo malo, le dva do tri vsiljene požirke na dan. Hrano sem ji želela mešati s svojim mlekom, a si ga nikakor nisem znala iztisniti več kot nekaj kapljic – torej tisti en obrok sem zato dajala adaptirano mleko. Ima štiri goste obroke na dan (en sadni, en zelenjavni (3-krat tedensko mesno-zelenjavni), malica je kupljena polnomastna skuta in včasih dodano sadje ter večerja z adaptiranim mlekom. Dojim jo še pred spanjem, enkrat nekje ob štirih in nato okoli sedmih. Včasih se še popoldne hoče dojiti. In takrat skuta odpade.
Ajsha_, Ali lahko prosim komentiraš njen jedilnik? In še vprašanje. Pri možu imajo doma štiri krave. Zelo pazijo na higieno, molzejo ročno. Torej imam možnost dobiti kravje mleko iz prve roke in vsak dan sveže. Katero mleko mi torej priporočaš? Ali naj ostanem na adaptiranem, ali naj kupim alpskega ali pa hodim po svežega, kravjega?
HVALA.
Brrr, kako sem dolga…
Ja, maš prav. To se pa dogaja, če misliš na deset stvari hkrati, pa še dva otroka se ti med koleni skoz motata.
Jasno, da se mislila na homogenizacijo, ne pa pasterizacijo. Ampak saj kdo bere verjetno stvari pozna. Želela sem izvedeti, ker sem prebirala članek kako nezdrav je postopek homogenizacije, če je to res….pa nisem dobila odgovora, ampak samo hojo okoli vrele kaše, ker je pač spet sto različnih mnenj in se danes verjetno še ne ve za posledice….. to je to!
S tistim zadnjim pa se s tabo ne strinjam. Kdaj se bo neka reč pokvarila je čisto odvisno od načina obdelave, pri nekaterih pa tudi od dodanih adetivov. Torej, če ima neka stvar daljši rok trajanja ni odvisno od tvojega “rokovanja” temveč od drugih dejavnikov. In kaj je mene zanimalo? Če ima eno mleko 7 dni rok trajanja, drugo pa le 2 dni kaj to pomeni? Da sta oba mleka enako zdrava za nas? To je vprašanje na katerega sem želela slišati odgovor…
No pri tem pa me je zbodel stavek, da pediatri nimajo pojma….očitno je še veliko drugih strokovnjakov, ki nimajo pojma, saj se ne znajo zediniti na mnogih področjih, poleg tega pa prinesejo raziskave čez deset let čisto drugačne rezultate, kot so trdili prej.
Se že vnaprej opravičujem za morebitne napake….
Skaana, jedilnik mate OK.
Jaz bi kar na adaptiranem ostala do približno enega leta, potem pa kravje. Čeprav sem zelo skeptična glede ‘domačih ‘zadev za malčke, pa bi ne bilo nič narobe, če bi spila kaj domačega mleka, še posebno, če so v hlevu 4 krave, kar gotovo pomeni, da se ne ukvarjajo z intenzivnim kmetijstvom (krmila, silaža, ostali dodatki). Pomembno je, da je mleko po molži čim hitreje ohlajeno in da ga uporabiš svežega in OBVEZNO vedno prevretega.
Ajsha, kaj praviš?
LP mojča
Mojča, hvala za odgovor. Več glav več ve ;o)
Kako dolgo pa mora kravje mleko vreti? Je dovolj, da samo naraste, zavreje, ali ga moram pustiti dlje? Vsak dan bi dobila svežega, skuhanega takoj. Njihove krave so krmljene izključno z domačo hrano in res pazijo na higieno. Pri štirih kravah se to res da.
Kaj pa ti misliš glede mlečnih izdelkov? Ali je res boljši jogurt kot skuta in kateri?
Še enkrat hvala.
Ajsha, mene morda zanima samo še tole: Katjuši si rekla, da v primeru, da preneha z dojenjem pred 1.letom starosti, ji ni potrebno dajati otroku adaptiranega mleka, ker kalcij dobi v jogurtu/skuti, tekočino pa pač v vodi.
Koliko mora pojesti jogurta, skute, da dobi dovolj kalcija? Namreč v vseh tabelah preberem, da naj bi otrok pri tej in tej starosti popil toliko in toliko MLEKA (in to govorim o tabelah do 1 leta, kasneje mi je itak jasno, da mu bom dala kravje/alpsko mleko).
Se pravi, da ponovim: KOLIKO MLEČNIH IZDELKOV, DA ZADOVOLJIMO POTREBE KALCIJA V TELESU?????