Po desetih letih zveze sem ostal sam.

Ko pridem domov je hiša, prazna, tiha, zaradi načina življenja, katerega sm živel v vezi, sem brez nekih pravih prijateljev, ni nobenega katerega bi poklical, ali on mene.

Edina stvar ki jo delam je posel, pa se za to mi je bolj malo mar. Razmišljam kako do partnerice in otroka, kako popravit napako ki sem jo storil ampak to tukaj ni pomembno.

V petih, sedmih letih sem bil pijan mogoče 20x, vedno sem imel mejo pri alkoholu in sem bil neomajen, ko je dovolj je dovolj. Sedaj sem sam padel v to luknjo.

Ne zdržim brez alkohola, vsak dan znova in znova popoldne ko pridem domov. V slabem mesecu sem bil pijan večkrat kot prej v desetih letih. Prvi dan so bila zadosti tri piva, zdej jih je deset, petnajst… Takoj ko nekaj spijem se počutim bolje, lažje neznam povedat. Danes nisem šel delat pijem že od 8ih zjutraj. Po eni strani se bojim tega, ampak pomaga. Počasi res razumem nekoga ki mu je alkohol, droga v pomoč, da je dan lepši, skrbi manjše…

3 leta kasneje, ampak upam, da si zadevo rešil… težko je, noben ne ve kako