Imam probleme glede alkohola,mož pije,sicer občasno,a me je
strah ,da to preide v navado.Kako ga naj pripravim,da nebo več pil?Je tudi invalid,v prometni nesreči je izgubil nogo,zaradi tega ima tudi občutek manjvrednosti in mogoče tudi zaradi tega večkrat išče tolažbo v alkoholu.Ko se hočem pogovoriti z njim,mi trdi,da ne pije redno.To je res,a jaz bi raje da nebi,ker v netreznem stanju izgubi občutek in sem strah,da si nebi kaj naredil,predvsem pa,ko je na poti z avtom.
Ne morem reči,da naju z otrokom zanemarja,tudi denarja ne zapravi prav dosti,ampak,ko je v takšnem stanju se ne morem zanesti nanj,če bi bilo doma kaj narobe.Pa tudi zanj se bojim,ker se dela frajerja pri kolegih,češ,da si upa spiti kaj,po drugi strani pa mi obljublja,da bo drugačen.A ko mine nekaj časa in ko se mu naberejo skrbi jih nezna rešiti z pogovorom,temveč si najde izgovor in gre ven.Najhujše pa je,da potem,ko pride domov poslušam vse mogoče stvari ob katerih me boli srce.Drugi dan mu je žal,a jaz nisem bila pijana in vse to se kopiči v meni in sprašujem se,zakaj ne more biti vedno tako dober kot je,ko ne pije.Prosim vas za nasvete s čim ga naj odvadim,ali kako naj reagiram?

Pozdravljena!

Pri mozu prepoznavate znake alkoholizma in sprasujete kaj narediti….Vendar pa mi je vase pismo dalo vedeti, da si tudi sami ne zelite priznati, da vas moz v resnici prevec pije in ima zaradi tega probleme in zanemarja celo druzino. Dejstvo je, da ima zaradi pitja alkohola tezave in da mu je pomembnejsi alkohol kakor druzina. Svoj vtis vedno hoce popraviti takrat, ko je trezen in cela druzina mu verjame, da se bo spremenil in da v resnici ni slab oce, da pa se le obcasno pac prevec napije. To je le slepljenenje in zanikanje problema in to globoko v sebi tudi vi veste. Zanikanje, iskanje izgovorov in razlogov zakaj on pije in s temi izgovori preprica tudi vas, je z njegove strani cisto normalno, saj tako alkoholiki funkcionirajo. Z njim se boste lahko se naprej zapletali v zacarane kroge prepricevanj, prosenj naj preneha piti, a na zalost s tem ne boste pri njem dosegla nobenih sprememb. Najprej si morate priznati vi, da je moz alkoholik! Naslednji korak pa je, da se sami vprasate koliko casa, ce sploh, ste pripravljeni prenasati njegovo pitje in njegovo obnasanje.Moza vi sami ne boste mogli odvaditi pitja, to bo moral narediti on sam in s pomocjo drugih, ki so ze resili ta problem. Vi pa s svoje strani lahko naredite to, da mu postavite jasne pogoje glede tega ali boste prenasala njegovo pitje ali pa tega ne boste vec tolerirala in mu boste dala jasno vedeti: »ali jaz ali alkohol.«
Kam vse se lahko obrnete po pomoc, sem enkrat ze odgovarjala na teh straneh – odgovor na vprasanje »Alkohol«. Svetujem pa vam tudi, da si preberete katero od knjig dr. Janeza Ruglja (Dolga pot, Dramaticna pot….). V njej boste sigurno nasla odgovore na svoja vprasanja – le priznati si boste morala tisto v cemer boste v knjigi prepoznala tudi vaso druzino.

Zelim vam, da boste cimpreje pricela ukrepati!

Lep pozdrav!

Ne vem sicer koliko ste stari, ampak iz svojih izkusenj vam povem, da nikar predolgo ne cekajte na resitev te situacije. Stara sem 51 let in vam povem, da je iz leta v leto tezje. Moz cedalje slabse prenasa alkohol, dovolj sta ze 2 piva, da se to pozna na njegovem obnasanju. Imel je resne zdravstvene tezave zaradi tega, vec prometnih nesrec. Spremeni se pa nic. Se zdaj zatrjuje, da ni alkoholik in da sem jaz paranoicna in vse stvari prikazujem tako kot meni odgovarja. Pa saj veste, taka situacija nikomur ne odgovarja. To so izgovori, oni nocejo priznati, da so alkoholiki, ker bi po tem priznanju morali dati odgovor na vprasanje kako naprej. In ker je edini odgovor zdravljenje, se ne upajo.
Jaz sem ze obupala in se vdala v vsodo. Prosim, nikar tega ne naredite. Ukrepajte dokler je se cas in imate volje in energije.
Veliko srece in lep pozdrav

Pozdravljene!

Tudi jaz imam težave z nekontroliranim uživanjem alkohola pri mojem možu. Sicer je dober oče, mož, zet, včasih celo predober. S službo je precej psihično obremenjen. Kot družina se imamo radi in smo radi veliko skupaj, sploh se mu pa ni problem razdajati za nas, samo da bi nam bilo vsem lepo.

Toda, v družbi ne zna nikoli piti kaj drugega kot pivo ali vino. Trdi, da se od sokov in nealkoholnih pijač ne odžeja. No in tu nastopi problem. Za žejo pije alkohol. Posledice vemo: zapletanje jezika, motne oči, včasih besedna agresivnost, ponoči smrčanje, slabše razsojanje itd. Od kje navada, da pije za žejo? Prepričana sem, da še iz otroštva. Pri njih doma ni bilo nikoli denarja za sokove, ker so bili “predragi”. Zanimivo pa je, da nobeden od staršev ni alkoholik. Celo najinim otrokom sta vedno posiljevala “vinčka” (imajo svoj vinograd), ker da je zdravo ipd. puhlice. Še danes se zgodi, da mu njegova starša silita vino. Ko mu jaz poizkušam to preprečiti, mi vedno očitata, da mu ne privoščim. Prepiranje z njima pa je že druga zgodba.

Mož o kaki odvisnosti od alkohola noče niti slišati. Skrbi me, da bo vse skupaj še huje vplivalo na njegovo zdravje
(prevelik pritisk, holesterol, malo povečana jetra). Zaradi pritiska je bil tudi že v bolnici. Kako naj mu pomagam? S silo ne bom dosegla nič. Prej nasprotno! V sebi ga že imenujem alkoholik, njemu pa tega ne rečem. Bojim se, kaj bo, ko bo še starejši (sedaj je star 45 let).

Še to: opažam, da sta čez delovni teden dovolj že 2 pivi, da se mu “pozna”, na dopustu ali čez vikend pa popolnoma nič. Ali je to lahko povezano s psihično sproščenostjo oz. preobremenjenostjo? Ali je lahko vzrok tudi že v otroštvu?
Prosim za pomoč! Hvala!

Skrbi vas za vašega moža in s strahom pričakujete, kaj bo, če se bo moževo pitje alkohola nadaljevalo. Želite mu pomagati, pa ne veste povsem, kako, na kakšen način. Vaši dosedanji poskusi preprečevanja moževega pitja nekako niso bili najbolj učinkoviti. Kako naprej?

To, da mož prekomerno pije, je njegova izbira. Res je, da je moževo prekomerno pitje alkohola po vsej verjetnosti povezano z več dejavniki. Nekaj ste jih že sami omenili: izkušnje v otroštvu, psihična preobremenjenost, obremenitve v službi. Ne glede na to, kateri dejavniki vplivajo na njegovo vedenje, pa se je sam odločil, da bo nanje odgovoril s prekomernim pitjem. Lahko bi se odločil, da bi se na dane razmere odzval na drugačen način. Poskušajte moža spodbuditi, da ponovno sprejme odgovornost za svoje vedenje.

Če želite možu pomagati, običajno ni potrebno raziskovati vseh možnih dejavnikov. To, kar lahko vi storite kot njegova žena, je, da v vajinem odnosu najprej poskrbite zase. Kaj moževo vedenje povzroča vam? Kako se vi ob tem počutite? Kaj si želite? V partnerskem odnosu imate pravico biti razumljena. Imate pravico, da so vaše potrebe in želje slišane. Katerih vaših potreb vaš mož ne sliši, ko pije? Kaj potrebujete, pa tega od vašega moža ne dobite? Morda bi bilo smiselno, da se vključite v kako skupino svojcev alkoholikov (npr. v okviru društva Anonimnih alkoholikov). S pomočjo njihovih izkušenj boste lažje poiskali poti, kako naprej. Če uspete moža navdušiti, pa se lahko vključite tudi v zakonsko terapijo (v tem primeru se lahko obrnete na primer na Frančiškanski družinski center (Prešernov trg 4, Ljubljana).

Draga Klavdija,
že to, da ste svoje razmišljanje zapisali, pomeni korak naprej pri vašem razumevanju alkohola. Doživljate, da nekaj pa le ni prav v vaši družini. A zaenkrat alkohola še ne vidite kot tisto “vrednoto” vašega moža, ki bo čez nekaj časa zasenčila vse druge vrednote. Alkohol je tujek, ki ga človek ne potrebuje za to, da živel, človeka le počasi a zanesljivo razkraja.
Sedaj je verjetno vaš otrok star toliko kot sem bila jaz, recimo pred dobrimi dvajsetimi leti. Svojega očeta sem imela rada, kako ne, saj so vendar vsi alkoholiki tako prijazni in krhki ljudje, da jih človek mora imeti rad. Takrat o alkoholizmu nisem vedela ničesar. Danes, pri tridesetih letih, ko čakam samo še na telefonski klic, da je moj oče umrl po več kot 25-letnem popivanju, ponovno iščem odgovore zakaj se je to moralo zgoditi ravno v naši družini.
Alkohol je v moji družini prinesel veliko gorja: oba otroka sta s petnajstimi leti odšla od doma, mama zgarana ženska pri 60-ih letih, oče pri 60-letih popolnoma nezmožen za kakršnokoli delo. O mojem doživljanju alkoholizma v moji družini vam bi lahko govorila ure in ure, a bodi dovolj.
V enem od odgovorov vam že navajajo kaj vse morate prebrati. Ne se ustrašit, gospa Klavdija, tudi jaz vam svetujem čudovito knjigo, ki vam bo odgovorila na vprašanje, da je vaš mož človek, ki ima “en problem več”. Da je to oseba, ki je v krhkem stanju. Želim vama, da bi skupaj z možem odkrila, da je mož lahko ponovno gospodar svojega življenja, da bo v sebi našel moč za rešitev in osvoboditev. Pa srečno!

Hčerka neozdravljenega alkoholika

Literatura, ki vam jo svetujem:
– Lucien-Aime Duval (Otrok, ki se je igral z luno, Ognjišče, 1997)
– Mario Picchi (Projekt človek, Inštitut Antona Trstenjaka, 1995)
(Ti dve knjigi lahko dobite v knjigarnah)

Ostali dve pa samo v dobro založenih knjižnicah:
Jože Ramovš, Boj za življenje družine, MD Celje, 1983
Jože Ramovš, Alkoholno omamljen, MD Celje, 1986

pozdravljeni!
prebirala sem vaše izjave in ugotovila,da imate probleme zaradi alkohola z možmi in očeti..Pri meni je drugače..jaz imam problem sama seboj..in zelo rada bi prišla ven iz tega samo ne vem kako..ne bi rada,da bi domači to otkrili zato se obračam na vas.Sem poročena in mati dveh otrok..stara sem 40 let.že nekaj časa ugotavljam,da imam težave z alkoholom..poskušam si dopovedovat,da to ni prav in uspe mi zdržat tudi po mesec dni brez pijače…ko pa zaužijem recimo 1dl vina mi diši ..še in še in ne znam nehati dokler me ne vrže..dostop do vina ni problem ,ker je mož strastni vinogradnik in je celo vesel,če pohvalim,da je dobro..čeprav se pol jezi,ker vidi da je bilo preveč…mislim,da bi bila cela družina zelo prizadeta,če bi morala na zdravljenje…zato bi vas prosila če mi lahko tukaj kako pomagate..da obstaja kakšna terapija brez obiska zdravnika..zagotavljam vam,da imam zelo močno voljo do tega in si zelo želim,da ne bi nikoli več poskusila niti ene same kaplice..samo kaj ko pride dan,ko me spet zanese..če lahko mi prosim pomagajte..zelo bi bila vesela vsakršnjega nasveta…HVALA..
obupana..

Post – 40 DNI BREZ ALKOHOLA
Ob letošnjem postu je Slovenska Karitas pripravila posebno postno pobudo; 40 dni brez alkohola v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi bolezni, ki so posledica alkohola, nesreč na cestah in zaradi nasilja v družinah. Gotovo se vsi po malem zavedamo, kakšne hude posledice ima prekomerno pitje alkohola. Zato je pred nami predlog, da bi letošnji post usmerili v odpoved alkoholu. Glavni namen tega predloga je aktivirati širšo javnost k razmišljanju o negativnih posledicah prekomernega uživanja alkohola in s skupnimi močmi prispevati k preoblikovanju kulture pitja.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je v Sloveniji vsaj 170.000 oseb, ki so zasvojene z alkoholom. Če povemo poenostavljeno, to pomeni, da se s tovrstni problemom srečuje vsaka četrta družina. Najbolj ranljiva skupina za začetek tovrstne odvisnosti so osebe med 25 in 35 letom. Praviloma se resne težave pokažejo šele čez nekaj let. Najhujše posledice so nasilje nad partnerjem in otroci, razbitje družine, nezmožnost za delo in duševna ranjenost otrok. Trpljenje in agonija družin se lahko vleče leta in leta. Druge še bolj vidne posledice se kažejo na naših cestah, na katerih je po navedbi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v zadnjih petnajstih letih umrlo 1777 ljudi in bilo povzročeno za več kot miljardo eurov družbene škode. Kar vsako tretjo nesrečo s smrtnim izidom je povzročil voznik pod vplivom alkohola. Tudi na področju zdravja številke govorijo same po sebi. Po navedbah Inštituta za varovanje zdravja je bilo npr. v letu 2006 zaradi zastrupitev z alkoholom in alkoholu pripisljivih bolezni 3.578 primerov hospitalizacij, kar je povzročilo 1.466 primerov začasnih odsotnosti z dela in s tem izgubljenih 76.348 koledarskih dni. Skupaj je zaradi bolezni, ki so posledica prekomernega pitja alkohola, v tem letu umrlo 674 oseb. Najpogostejši vzrok smrti je alkoholna bolezen jeter. Vendar vse te številke in podatki niso le statistika: so očetje, matere, otroci, sodelavci.

S skupnimi močmi lahko tudi v Sloveniji spremenimo odnos do alkohola in zmanjšamo tragične posledice prekomernega pitja. Pot ne bo lahka in enostavna. Prav pa je, da čimprej začnemo. Prvi in najpomembnejši korak je zagotovo osebna odločitev. Vsak iz med nas se lahko odloči in se v času posta za 40 dni odpove alkoholu. Darujmo svojo odpoved Bogu za vse družine in posameznike, ki na tak ali drugačen način trpijo zaradi alkohola. To je zagotovo največ, kar lahko storimo kot posamezniki. Druga možnost je, da se za to odločimo kot družina in v svojem domu v času posta ne postrežemo z alkoholom. Mogoče se nam zdi taka odločitev težka, vendar naši prijatelji nas bodo gotovo razumeli, če jim bomo to na primeren način razložili. Nenazadnje pa se lahko zato odločimo tudi kot župnijsko občestvo in v času posta iz družabnih dogodkov in srečanj izključimo alkohol. Še bolje pa je, da v župniji v znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola, s tako odločitvijo nadaljujemo preko celega leta. Simbol pobude 40 dni brez alkohola je spomladanski zvonček, ki predstavlja pomlad in novo življenje. Vsaka naša odločitev za tovrsten post predstavlja en zvonček. Upajmo, da jih bo to pomlad res veliko in da bodo pobelili travnike ter prinesli vsem ljudem sporočilo upanja.

(Peter Tomažič, Slovenska Karitas)
http://www.brezalkohola.si/

Spoštovani!
Odločila sem se, da bi pisala na forum. Sem stara 48 let, sem poročena in imam 2 otroka. Sem brez službe. Mož dela v podjetju vendar je njegova plača zelo nizka. Mož je pil že on nekdaj vendar v normalnih merah(ko smo bili na kaki zabavi, silvestrovo…). Zdaj je že začel piti tako, da to ni sprejemljivo. To se že vleče kakih 4 leta in je iz leta v leto slabše.
Veliko denarja zapravi v gostilni. Ima holesterol, pritisk vendar ga to nič ne izuči. Vedno mi govori, da mi on službe ne bo iskal(ampak kako se naj nekje zaposlim če ni službe poskušam že dolgih 3 leta vendar zaman). Začel je grdo govoriti z mano, o komer koli. Vedno najde nekaj, da se potem lahko skrega in ne govori potem celi dan. Ko me kaj zelo prizadene potem mi gre kar na jok vendar ne smem jokati pred njim saj mi govori, da sem hujša kot otrok.
Nimamo vinograda zato kupuje vino pri prijatelju(proti temu nimam nič, saj če pridejo prijatelji ponudi). Tisto vino je bilo prej dovolj 3 mesce zdaj pa ga kupuje na vsakih mesec dni.
Sem že vsa obupana in ne vem kako naj ga od tega odvadim, da bi manj pil. Zasledila sem tudi, da ste na forum pisali tistih 40 dni brez alkohola. Če mu kaj takega omenim potem mi reče, da naj se tega drži kdo drug ne pa on.
Prosim pomagajte kako naj ga odvadim, pripravim do tega, da ne bi pil toliko(da bi pil v normalnih merah ali pa bi se alkohola totalno odvadil). Prosim pomagajte. Za vsak odgovor bom hvaležna. Odgovorite čim prej, da se to čim prej konča!!!

Pozdravljeni.
Nalagate si težko breme in sicer razmišljate, kaj morate VI storiti, da bi se ON spremenil. Postavili ste se v aktivno vlogo reševalca problema, on pa je pasiven. Razmišljate kaj morate reči, kaj mu morate povedati in kaj morate storiti, da bo vaš mož prenehal piti. Iščete vzroke, kje ste ga polomili, da se razjezi na vas, kaj ste storili narobe, da vas zavrača. Želite si najti tiste prave besede ali dejanja, ki ga bodo spravile k pameti. Na ta način nosite tudi odgovornost, če bo problem uspešno ali neuspešno rešen. On pa v tem času sabotira vse vaše predloge, ugotavlja da ste sitni, zoprni in nadležni. Vedno bolj spoznavate, da problema nima on, pač pa vi – saj njemu je trenutno stanje všeč, vi edini si ga želite spremeniti.
Na ta način boste s časom vedno bolj utrujeni in izčrpani, vaša samozavest pa bo vedno nižja. Bojim se, da vam bo zmanjkalo energije zase in za otroke, če ne boste spremenili načina reagiranja. V začaran krog bo vaš mož potegnil še vas ter vas čustveno zmanipuliral, da boste namesto njega nosili vse občutke krivde.

Žal ne obstajajo čarobne besede, s katerimi bi alkoholika “pripravili” do zdravljenja. Dokler ne pride do uvida, dokler ne spozna kakšne težave mu dela alkohol, bo zanikal problem in ga prelagal na druge (sosede, ki pijejo še več kot on, družino, ki mu teži če se poveseli s prijatelji itd.). Ob tem trpi njegova družina, žena in otroci s katerim živi. Pogosto jim zelo uspešno naloži tudi občutke krivde, da so oni tisti zaradi katerih pije in tako prelaga odgovornost nanje ter se še naprej izogiba problemu. Zdravljenje alkoholizma brez uvida oz. pod prisilo je bistveno težje in manj uspešno kot z njim. Do njega običajno pride, ko alkoholik doseže dno – izguba službe, ločitev, zapor, izguba stanovanja. Za nekoga je dovolj samo en tak dogodek in spregleda sitaucijo, drugim se lahko zgodijo vsi, pa še vedno ne bo čutili želje po spremembi. Ljudje smo zelo različni in različne so tudi naše reakcije na življenjske okoliščine.

Predlagam vam, da v danih okoliščinah najprej poskrbite za sebe. Moža ne morete spremeniti, lahko pa spremenite sebe in poskrbite zase in za svoje otroke. V Sloveniji imamo kar nekaj Al anon skupin. Tu se srečujejo svojci alkoholikov, ter si delijo svoje izkušnje. Mnogi dobijo na teh skupinah moč, da lažje sprejemajo nadaljnje odločitve. Že samo občutek, da niste sami, da so tudi drugi, ki imajo zelo podobne težave, je pogosto dovolj, da gre človek lažje skozi dan.
Prilagam vam povezavo, kjer so naveden kontaktne številke ter urniki srečanj.

http://www.al-anon.si/strani/srecanja.php

Upam, da boste našli skupino, ki deluje blizu vašega kraja, ali pa vsaj govorili z osebo, ki vam bo lahko konkretno svetovala.
Veliko poguma vam želim,
Tadeja Janežič.