alkohol
sem mati sina starega 16 let. Zelo me skrbi, ker kadar gre ven s prijatelji, pride domov vinjen. Z njim se skušamo pogovarjati, mu razložiti kakšno zlo je to zanj in za okolico. Toda kljub vsemu se nikoli ne opraviči, da je to storil, niti ne obljubi, da bo s tem prenehal, ne pove ničesar, kot samo to, da se tako sprosti. Moram povedati, da je do lani obiskoval 8 let glasbeno šolo in hodil redno na treninge. Šole ne zanemarja. Zanj me zelo skrbi in vidim , da mu ne znam in ne morem več pomagati. Kaj naj storim? Kako ga lahko pripravim, da bi obiskal kakšnega strokovnega delavca.
Hvala.
hm, se ti ne zdi, da malo pretiravas? Ne malo, ampak zelo.
Kaj si pa ti pri 16-ih pocela?
Jaz sem takrat tudi obcasno pila kaksno pivo, pa vino, pa,…. in ko sem prisla domov, je bila mama ponavadi se pokonci. Pogledala me je, mi rekla lahkonoc in sla spat. Takrat sem mislila, da ne vidi, da vcasih ravno da se stojim na nogah ali sem bleda kot zid……….no, danes pri skoraj 40-ih pa mi je ze jasno, da me je najbrz zavohala na 5 mestrov :-)) Jasno pa mi je tudi, zakaj se je tako obnasala, ceprav je vedela.
Kaj mislis, zakaj?
Ko bos na to odgovorila, bos znala prav ravnati. Do takrat pa ne gnjavi sina, ker bolj ko ga bos – slabse bo. Ne ves tega? Ne ves da v puberteti MORAS kontrirati starsem. Kako pa bo nabral neke izkusnje v zivljenju, videl se kaksno drugo plat, izoblikoval svojo osebnost, svoj jaz – kako bo sposoben ohranit mero pri pijaci in reci NE pri mamilih, ce tega ne bo poskusil, se delno temu izpostavil?
Tvoja vloga ni, da ga gnjavis in vodis k strokovnih delavcem (…..) ampak da poskusis (ce do sedaj se nisi) vanj vcepiti toliko samostojnega misljenja, svojega jaza, samozavesti, dobre samopodobe, da ko bo kriza, bo znal reci NE. Poskusit pa mora.
Lep pozdrav in ne zameri preostre besede!
Hm, jaz pa ne. In ko se sprasujem, zakaj ne, tudi vem zakaj. Nekako mi je mama uspela vcepiti neko zeljo, odgovornost, hotenje kaj lahko dosežem v življenju, česa sem sposobna, kaj me vse (lepega) čaka. Kazala mi je pot od malih nog. In budno spremljala to pot.
Ne verjamem v vzgojo ciste prepovedi. Je pa sigurno najlazja……….poves kaj vse ne bos pustil, pa konec. In teras svoje do onemoglosti iz pozicije odraslega, starsa.
Po mojem je vecja umetnost spustiti takega piscanca, da malo kuka okoli, pobrska tudi po bolj nevarnem dvoriscu, kjer se plazijo macke in lezi kaksna manj uzitna stvar na tleh, da lahko potem pritece nazaj – in si za celo zivljenje zapomne, da je njegovo dvorisce dosti boljse. Ker POZNA TUDI DRUGEGA. Če ga ne bi, bi bil del življenja okoli njega le teorija.
pa da ne bos mislil, da ne vem, kaj naredi alkohol….mozeva starsa sta bila oba alkoholika. In kot sosedje od malih nog je bilo to takrat delno tudi moje življenje. Oba sva ga kot najstnika okusila, tudi do slabosti. A imela sva svojo pot, preko studija naprej do sluzb in druzine.
ženska otrok je v puberteti,verjamem,da ste tudi vi enkrat bili pubertetnica. le to vam bom povedala, bolj boste drezali vanj slabše bo. dokler ga le pijejo bodite srečni! ustvarite si z njim (tudi) prijateljski odnos, da bo,ko bo kaj narobe se obrnil takoj na vas. da bo vedel, da ne boste znoreli,ko bo prišel s problemom (bilo kako hud bo-vedno ostanite mirni,če hočete, da bo prišel najprej k vam). ne drezajte v njega in ga v nič ne silite, govorite z njim, bodite cool mama,saj le tako ga boste imeli v vajetih. dajte mu vedet,da ga imate zelo radi in da, če bo prišel domov s problemom,da lahk brez skrbi se obrne na svojo mamo. vedite da se tak odnos ne vzpostavi iz danes na jutri,da je treba trdo delat na tem. in še to, ne krivite vse njega,ko naredi kaj narobe, kajti dosti je odvisno od vzgoje in njegovega otroštva, v kakšnega človeka se bo razvil!