Smo povprečna Slovenska družina in vsi nas poznajo za uglajeno. Oče dela v tujini, denarja ima koliko hoče. Mama je vse življenje bila doma. V začetku smo imeli kmetijo, potem je zbolela in vse smo prodali. Vendar ima zadosti gospodinjskega dela, kajti imam še eno sestro, ki je srčni bolnik. Prejšnja leta smo očeta komaj čakali, ko bo prišel domov, kajti bili smo srečna družina. Sedaj me je strah, kajti še preden pride domov se ustavi v gostilnah, tako, da pride skoraj vedno domov pijan. Ne morem vam povedati, kaj se takrat vse dogaja. Vse živali smo, samo ljudje ne. Kriči nad nami, nas pošilja stran. Vedno ima vse prav, kajti on služi in ima denar. Mama zelo varčuje, tudi midvi, vendar toliko kot potrošimo me, ne potroši nihče. Povem vam, da mu vse ugodimo, vendar ni nič prav. Mama je že na koncu z živci, tudi jaz, saj včasih mislim, da bi bilo najbolje da bi si vzela življenje in napisala da je to kriv on.Vendar morda bo to še poslabšalo vse. Sem redna študentka, vendar poleg tega še delam, samo,da mi oče nebi toliko očital, da trošim njegov denar. Internet si plačujem sama, pa veliko drugih stvari. Pa še vseeno jem, kaj zasluži on.. Rada bi čimprej doštudirala se zaposlila, da bi lahko bile z mamo skupaj in bi normalno živele.Zadnjič smo bili brez elektrike, ker je draga in si nismo zaslužile, da bi luči lahko gorele. Da bi nas le vrag vzel. Veliko takega bi lahko napisala.
Ko je pa trezen pa je zopet vse OK. Kot da se ni nič zgodilo. Vendar v sebi nosim bolečino in vsakokrat ko ga pogledam se spomnim kako nas mori. Včasih se cela tresem. Ne vem kako dolgo bom še zdržala. Ne moremo nikamor, saj smo odvisne od očeta. Vem pa da je oče tak svojeglav, da noče in nebi hotel slišati , da bi šel k kakšnemu psihologu ali kam drugam to bi mu bilo izpod časti in tako bi se osromotil pred drugimi.
Prosim nekaj mi svetujte, ker vem, da dolgo ne bom zdržala.Kam se lahko obrnem?
Hvala!

Spoštovana Ana!

Opisali ste značilno situacijo družine v kateri je en član aktivno ogrožen od alkoholne zasvojenosti, ostali pa pasivno. Vaše samospoštovanje je očitno zdrknilo globoko pod raven vaših sovrstnikov, saj bi morali vedeti, da vas je oče po zakonu dolžan vzdrževati in vam nuditi vse potrebno za študij, dokler aktivno študirate. Dokler oče ne bo motiviran za zdravljenje bo ostalo vse po starem, prvo motivacijo pa predstavljajo:
1. pritisk na delovnem mestu ali iz drugih uradnih inštitucij (sodnik za prekrške po ekscesih),
2. Pritisk s strani družine – tega morate pri vas okrepiti s pomočjo drugih uvidevnih sorodnikov
3. pritisk s strani zdravsvenih težav
Zadnji je sicer najslabši, vendar pogosto žal edini. Če se bo za udravljenje odločil naj se oglasi z napotnico svojega splošnega zdravnika v alkohološki ambulanti v Ljubljani (če ste iz ljubljanske regije), Poljanski nasip 58, sicer pa pri področnem psihiatru.

Sama lahko vidis, da si zelo samostojno in sposobno dekle (studiras, delas, zasluzis dovolj zase). Za ocetove ocitke se nikar ne zmeni, saj so starsi dolzni poskrbeti za svoje otroke, ki se studirajo, ocitno pa je, da ti zase ze skrbis sama. Upam, da vam bo oceta uspelo prepricati v zdravljenje, to pa je navadno dolgotrajno. Zato ti svetujem, da postanes se bolj samostojna in uresnicis svoje zivljenjske cilje. Ce bos dokoncala studij in se zaposlila, bos financno se bolj neodvisna od druzine – se vec, lahko bos pomagala materi in sestri. Gotovo ti je zelo tezko, zato mislim, da z ukrepi ne gre vec odlasati. Ce si vedno bolj zagrenjena in mislis na samomor, razmisli o tem, da bi si kje najela sobo, kjer bos v miru dokoncala studij. Ne oziraj se na oceta, saj vidis, da je odvisnik. Zalostno je, da financno podpira druzino (pri tem pa vam ocita vsak tolar in vas s tem izsiljuje in terorizira), toda niste povsem nemocne. Prenehajte s svojo pasivnostjo in ukrepajte, saj ste gotovo vse depresivne zaradi ocetovega pocetja. Ta pa unicuje zivljenje vam in sebi. Bolj, ko se boste trudile ugoditi njegovim nemogocim zahtevam, vec bo terjal in bolj boste negotove ter podrejene. Ce se ne bo mogel spremeniti ali hotel zdraviti, naj se mama loci od njega in si skusa priskrbeti sluzbo. Tudi njen polozaj ni zavidljiv, vendar ne jemlji njenega bremena nase. Ce pravis, da je dobra gospodinja, bo gotovo nasla sluzbo kot pomoc v gospodinjstvu pri kaksni druzini. Nikar ne obupavaj, bori se zase!

Sama lahko vidis, da si zelo samostojno in sposobno dekle (studiras, delas, zasluzis dovolj zase). Za ocetove ocitke se nikar ne zmeni, saj so starsi dolzni poskrbeti za svoje otroke, ki se studirajo, ocitno pa je, da ti zase ze skrbis sama. Upam, da vam bo oceta uspelo prepricati v zdravljenje, to pa je navadno dolgotrajno. Zato ti svetujem, da postanes se bolj samostojna in uresnicis svoje zivljenjske cilje. Ce bos dokoncala studij in se zaposlila, bos financno se bolj neodvisna od druzine – se vec, lahko bos pomagala materi in sestri. Gotovo ti je zelo tezko, zato mislim, da z ukrepi ne gre vec odlasati. Ce si vedno bolj zagrenjena in mislis na samomor, razmisli o tem, da bi si kje najela sobo, kjer bos v miru dokoncala studij. Ne oziraj se na oceta, saj vidis, da je odvisnik. Zalostno je, da financno podpira druzino (pri tem pa vam ocita vsak tolar in vas s tem izsiljuje in terorizira), toda niste povsem nemocne. Prenehajte s svojo pasivnostjo in ukrepajte, saj ste gotovo vse depresivne zaradi ocetovega pocetja. Ta pa unicuje zivljenje vam in sebi. Bolj, ko se boste trudile ugoditi njegovim nemogocim zahtevam, vec bo terjal in bolj boste negotove ter podrejene. Ce se ne bo mogel spremeniti ali hotel zdraviti, naj se mama loci od njega in si skusa priskrbeti sluzbo. Tudi njen polozaj ni zavidljiv, vendar ne jemlji njenega bremena nase. Ce pravis, da je dobra gospodinja, bo gotovo nasla sluzbo kot pomoc v gospodinjstvu pri kaksni druzini. Nikar ne obupavaj, bori se zase!