Pozdrav!

Saj ne vem, če ta tema spada sem…
Moje otroštvo je bilo polno alkohola, nasilja, bežanja od doma in prevzemanja odgovornosti namesto staršev (pomoč mami, ki sama ni zmogla preživeti družino). Šele ko sem se odselila in ustvarila svojo družino, je tudi mama zbrala dovolj moči in se ločila. Dogodki so še precej sveži – oče je zaradi nasilja na prestajanju zaporne kazni, mi pa se bojimo njegove vrnitve. Zmožen je vsega, tudi umora.

Mama se namerava pred njegovo izpustitvijo odseliti iz mesta, čeprav ji grozi, da jo bo že nekje v Sloveniji našel. Malo grozi, malo prosi…

Saj ne vem, kaj želim slišat od vas: v institucije, ki naj bi nudile pomoč ne zaupam več. Ni mi jasno, kako se lahko “rešiš” nekoga, ki ga ne želiš več v svojem življenju. Kako zasvojenemu dopovedat, da ga NIKOLI ne želiš več videti?! Še sploh, če ti je to oče. Ne želim, da bi moj sin videl takega človeka, kaj šele odraščal v njegovi bližini!!!

P.S.: V zaporu naj ne bi imel dostopa do alkohola -LARI FARI!

P.P.S.: Pri svojih tridesetih se počutim tako staro in tako izkušeno, da se težko vklopim v družbo. Večina ljudi v življenju ni imela takih ali podobnih tragičnih dogodkov (nisem jih opisala, jasno!).

LP,

Neda

Neda!

Ne eni strani čutiš moč, na drugi pa popolno brezizhodno situacijo. Zaradi izkušenj, ki jih imaš, zaradi doživetij, ki si jih preživela si bogatejša in bolj izkušena. Si pravi zaklad informacij za tiste, ki preživljajo podobno življenje, kot si ga ti.
Kot osebnost moraš biti močna, kajti tvoje otroštvo je od tebe zahtevalo stvari, ki jih otroštva drugih niso. Morala si prej odrasti in reševati družino, ki bi bila brez tvoje pomoči še v hujšem “razsulu”. Verjetno si rešila tudi kakšno življenje. Vendar za kakšno ceno? Tvoje otroštvo je bilo uničeno in kljub temu, da imaš izredno moč, si v odnosu do očeta tako ranljiva. Bojiš se, da bo tebi in tvojim otrokom še naprej grenil življenje. Tako verjetno čutiš zato, ker nimaš moči, da bi ga nagnala. To, da je on tvoj oče lahko pomeni veliko ali pa popolnoma nič. Straši, ki si tako imenovanje zaslužijo, so ponavadi deležni spoštovanja in pomoči svojih odraslih otrok. Starši, ki pa so svojim otrokom zaradi alkoholizma in nasilja (v najširšem pomenu) uničili otroštvo, pa že po vesti od otrok ne bi smeli pričakovati ničesar. Ker pa ti starši včasih nimajo vesti, jim moramo sami postaviti meje. Zaradi tega, ker je ta človek tvoj biološki oče, ne rabiš biti do njega nič drugačna kot do kogarkoli. Če ga ne maraš, mu odločno povej. Ampak odločno, ker imaš vso pravico. Nič ni naredil za to, da bi bilo tvoje življenje bolj znosno in zdaj naj od tebe pričakuje potrpežljivost? Ne!

Vsa družina je v strahu pred njegovim prihodom iz zapora. Tvoje zaupanje v institucije pa je enako ničli. Potem je edino kar lahko narediš to, da sebe okrepiš tako, da ti ne bo zmogel blizu. On pozna tvoje šibke točke. Tudi sama razmisli o njih.
V razmislek pa naj ti bo tudi naslednje. Ni samo moč nasilneža dovolj. Na drugi strani mora biti nemoč žrtve. In če žrtev postane močnejša, se razmerje spremeni. Sama delam v organizaciji, kjer se srečujem z žrtvami nasilja. Vedno se na začetku pogovarjava o dogodkih, ki jih je doživela. Ko pripoveduje o partnerju, dobivam občutek, da je to najmočnejši in najbolj nizkoten izmed vseh. Čez čas, ko se nekajkrat srečava se njene zgodbe spremenijo. Kasneje se ločiva in včasih se katera še oglasi. In veš kaj pove? Da ga je srečala in da je bil tak revček, da jo je prosil, naj se vrne, da je brez doma ali kaj podobnega. Ni se spremenil on; samo ona je postala osebnostno močna in je tokrat ona pogledala nanj zviška. Te ženske ta moški nikoli več ne bo imel v šahu, ker je ona dobila nazaj tisto moč in pogum, ki ji ga je on nekoč vzel.
Najdi moč, ki jo gotovo nosiš v sebi. Povej o strahovih in naredi načrt, kako se z njimi spopasti. Bodi pripravljena in okrepljena takrat, ko bo oče mogoče potrkal na vaša vrata.
Če se mama počuti tako ogroženo lahko poskusi poiskati pomoč v kakšnem zatočišču ali varni hiši. V Sloveniji jih je kar nekaj. Za naslove mi piši. Želim vam vso srečo!
Andreja

Ni se spremenil on; samo ona je postala osebnostno močna in je tokrat ona pogledala nanj zviška. Te ženske ta moški nikoli več ne bo imel v šahu, ker je ona dobila nazaj tisto moč in pogum, ki ji ga je on nekoč vzel………….

Čisto res je. Tudi jaz sem zrastla se psihofizično okrepila, on le prestopica ko me vidi, kot šolarček je pred mano. Pravi da sem se full spremenila in prav je tako!!

Veliko moči ti želim postavi si cilje in naj te nihče ne omaja!!

Lep dan!

Hvala za besede spodbude!

Mama se je res okrepila in ima v sebi moč reči NE! Vendar se bojim njegove vrnitve, saj je v zaporu zaradi umora pod vplivom alkohola. Slovenija je majhna, mama pa tudi ne more pri 50. letih pustiti službo in iti nekam v neznano, da je oče ne bo našel.

Prihodnost me precej skrbi, kot vidite, čeprav bomo imeli vsaj nekaj naslednjih let še mir.

LP

Neda