ali že veste, s kom bodo vaši v razredu in kdo bo razrednik?
Mene pa žalosti to,da hočejo starši uveljavljat s kom se lahko otrok druži in s kom ne.A je važno kateri bodo njegovi sošolci?Mi je zadnjič ena mamica bodočega prvošolca povedala,da so se starši na sestanku skorajda stepli,ko so se prepirali, kdo bi naj bil s kom v razredu.Otroci so prilagodljiva bitja.In ravnateljica na tem sestanku je prav lepo povedala staršem,da probleme imajo oni,ne otroci.In še kako prav ima.
Kot razredničarka dajem razred iz šole in dobila bom novega, pa zaenkrat pojma nimam, katerega. Niti me ne zanima, ker moram kot profesionalka biti sposobna sprejeti, učiti in vzgajati črne in rdeče, suhe in debele, pridne in tečne, takšne s prijetnimi mamami in takšne s ksantipami.
Vsem staršem bi šele 1. septembra sporočila, kdo bo razrednik njihovemu otroku. Tako bi preprečila tisto, kar omenja Tany v svojem prispevku. Povsem nepotrebno je prej vedeti, kdo bo razrednik vašega sončka.
Tudi pri nas je že vse jasno. Ob vpisu so upoštevali želje, kateri otroci bi bili radi skupaj in ki so hodili skupaj že v vrtec.
Učiteljica in vzgojiteljica sta se tudi predstavili in povedali par besed.
Izvedeli smo kaj otroci potrebujejo. Zvezke, delovne zvezke, športno opremo…
Delovne zvezke bo naročila kar šola. Prevzeli jih bomo prvi dan pouka, plačali po položnicah.
Pa še do drugega problema pogosto pride, če hočejo starši preveč določati, s kom bo njihov otrok, saj so zelo pogoste naslednje situacije:
Mojca želi biti s Tino in Metko.
Tina želi biti z Metko in Ano.
Metkina mama ne želi, da bi bila Metka s Tino.
Ana želi biti z Lojzko in Pepco.
Tako da zelo pogosto se želj vseh perprosto ne da upoštevati, ker pogosto med seboj sploh niso skladne.
Ne, kako bodo razporejeni v razrede in katera učiteljica bo prevzela določen razred izvemo šele avgusta. Ve pa se, katere bodo razredničarke.
Kar se tiče želja – ja, jaz si tudi mislim za enega otroka, da si želim, da ne bi bil z mojim sinom. Njegova mamica je pa menda na vpisu na njegovo pobudo rekla, da si želi biti v razredu z našim. Pa kaj naj? Vtikala se nisem, če bosta pač sošolca bog pomagaj. Bomo reševali morebitne situacije sproti. Prijateljev mu pač ne morem izbirati.
Potem je tu še en deček, ki je menda strah in trepet že zdaj v vrtcu, vendar je na drugi lokaciji kot naši. In ga mi dejansko ne poznamo, le iz govoric, da je res hudo. In se je že vnel prepir, ker noben starš ne želi, da je ravno v njihovem razredu. Saj jaz tudi upam, da ne bo (vkolikor vse govorice držijo). Ampak – takšnih želja preprosto ne morejo ravno upoštevati, ker se mnogokrat ne izide. In dejansko imamo starši z temvečje težave, kot otroci sami.
LP
Mi smo imeli že prvo srečanje, kjer so prebrali seznam učencev v vsakem razredeu in nam predstavili učiteljico. Ob vpisu smo lahko izrazili željo, s kom naj bo naš otrok skupaj v razredu. To smo tudi izkoristili, ker bodo samo trije sovrtičkarji iz vrtca na tej šoli. Naše želje so poskusili upoštevati pri tem, da so sestavili uravnotežene skupine (7 punc in 14 fantov, jao, to bo pa še zanimivo 🙂
Pri nas je tako, da se približno neuradno ve, saj učiteljice, katerih razred zaključi prvo triado, potem prevzamejo prvi razred naslednje leto. In ker sta prva samo dva, od tega je en športni in je ena od teh dveh učiteljic že tradicionalno za športne razrede – se je torej že zgodaj vedelo.
Glede želja, v katerem razredu in s kom naj bo otrok – kot je že ena mama napisala, ne moreš in ne smeš otroku zbirat prijateljev. Kaj pa veš, morda se bo tisti ta hujši divjak iz vrtca, ki se ga vse mame bojijo, v šoli enostavno našel in morda postal najboljši prijatelj vašega otroka za vse življenje. Res, ne moreš vedeti, kakšna bo skupinska dinamika nekega razreda.
Moja hčerka je edina v razredu iz bivše vrtčevske skupine in tudi vse njene prijateljice z baleta so v sosednjem razredu, pa se je krasno vklopila v novo sredino. Učiteljicaje prav debelo pogledala, ko sva ji to povedala, ker je domnevala, da je bila tudi ona v vrtcu z večino.
Pri nas (Domžale) še vedo nič. Sem klicala včeraj in pravijo, da bodo skušali upoštevati želje otrok.
In kako naj zdaj otroku (ki se šole popolnoma nič ne veseli) obljubim, da bo z nekom skupaj v razredu?
In vedno ji govorim, da ne sme zaupati neznancem – tudi učiteljica je zanjo (in zame) neznanec in jo bom kar pir njej pustila?!
Lp