Pozdravljeni!
Danes sem prvič na tej strani, zaradi očeta, ki ima diagnosticiran rak na debelem črevesu. Najprej so pri ultrazvoku odkrili veliko zadebelino na črevesni strukturi, nato so na endoskopiji odkrili stenozirajoči tumorski proces 25 cm od analne odprtine. Nato smo iskali kirurga, očeta je operiral približno pred dobrim tednom dni, po operaciji je kirurg dejal, da ni mogel ničesar narediti, da je bolezen v zadnji fazi, da je proces razširjen na cel trebuh in inop(??), naredili so mu stomo. Glede metastaz je dejal, da na jetrih in pljučih še niso bile vidne.Dejal je še, da se bo bolezen razvijala hitro in da po njegovem nadaljne zdravljenje na Onkološkem inštitutu (smo iz MB) nima smisla, da mu bo samo poslabšalo kvaliteto preostalega življenja. S tem se nisem mogel sprijazniti, ne gre mi v račun, da lahko kirurg klju b temu, da ga kot kirurga cenim, da takšno končno oceno, brez da bi stanje pregledali onkologi. Opogumljen z zgodbami o ljudeh, ki so ozdravili klju takšnim diagnozam, smo se (preko vez seveda – pri nas ni ničesar brez vez), ne da bi čakali na onkologa, ki pride v MB, povezali z Onkološkim inštitutum, nasledni teden ga lahko sprejmejo. Kljub temu da mislim, da je potrebno poskusiti, se mi porajajo dvomi glede na mnenje kirurga – ali bo to samo povečalo trpljenje? Oče se strinja, da gre na OI, čeprav vidim, da ga je strah. S celo diganozo ni seznanjen, ve da ima raka, in da zadeva z operacijo ni bila urejena.
Seveda bomo poskusili tudi z alternativnimi oblikami zdravljenja,vendar sem zaenkrat mnenja, da oče ni dovolj pripravljen in odločen, da bi z veliko voljo sodeloval pri njih.
Prosim vas za vaša mnenja, vsakega odgovora bom zelo vesel!
Sandi

Dragi Sandi,

ste v zelo tezkem polozaju, v katerem pa, menim, ste do zdaj ravnali pravilno. Dobro bi bilo, da se o vsem skupaj pogovorite s kakšnim onkologom. Kirurg je našel očitno obsežne zasevke, zato je postavil diagnozo inop. – inoperabilno ali tisto, česar ne moremo več operirati. Zasevkov namreč s kirurškimi postopki nikoli ne moremo odpraviti vseh, poseg bi bil preobsežen in tvegan za bolnika in tudi (po raziskavah) brez koristi. V primeru napredovalega raka se odločimo za kemoterapijo in obsevanje ali neko kombinacijo obojega, prilagojeno posamičnemu bolniku ter ciljem zdravavljenja (bodisi zelo agresivno ali pa s ciljem podaljševanja kvalitetnega življenja). Kirurg vas je verjetno želel pripraviti na najhujše, gotovo je videl že kakšen podoben primer, vi pa se kot svojci seveda oklepate tudi najmanjšega upanja. Pravo sliko bolezenskega stanja vašega očeta in najbolj smiselno zdravljenje vam bo predstavil onkolog. Z očetom se skušajte tudi pogovoriti o njegovih strahovih. Povprašajte onkologa, kaj bi naj bilo tisto “trpljenje”, ki ga čaka (onkološki bolnik v sodobnem času ne bi smel trpeti bolečin) itd. Dobro je, če si vsa vprašanja zapišete na listek, saj bo pogovor za vas verjetno boleč in stresen, pa bi morda pozabili kaj pomembnega vprašati. Če oče ni pripravljen sodelovati pri alternativnih oblikah zdravljenja, vam priporočam, da ga v to ne silite. Skušajte pa ga čimbolj motivirati za zdravljenje, za katerega se boste odločili z onkologom.

Lepo vas pozdravljam!

Irena