Ali tepete svojega otroka?
Ne, jaz ga še nisem udraila (leto in pet mesecev) in ga NE BOM. Ker mislim, da z udarcem ubiješ ali poškoduješ del otrokove psihe. Namreč zdi se mi, da mu mora zelo neprijetno in neugodno pred drugimi (pa če so to le starši ali pa bratje in sestre), če mu eno prisoliš. Svojega otroka imam preveč rada, da bi ga udarila. Raje uporabim 100 beed, kot en udarec.
Jaz ponavadi vpijem. No, zdaj se držim tega, da tamalo najprej odpeljem v sobo, kjer naj bi se “ohladila” in potem vpijem sama v dnevni – tako me manj sliši. Hvala bogu, da me psi opomnijo z laježem, če sem preglasna, v nasprotnem primeru bi me verjetno sosedje.
Mina, mi je pa žal, da nisem mogla zagovarjati svojega netepeža v temi, katere link si pripopala. Ravnokar sem namreč prebrala:
________________________
Avtor: Nives
Datum: 07-05-03 10:16
…Naprimer: recimo, so ljudje tukaj na forumu (zdej so mi na misel prišli diversa in yo) ki skačejo v luft do nezavesti za trdo vzgojo in zaščito živali, in to mi da misliti, da če že skačejo v luft po internetu so očitno (moje mnenje) agresiven značaj, tak “borbeni” značaj, in to pomeni da so neposredno take tudi v odnosu do svojih otrok, ne glede na to kako so fine po pisanju, ravno njihova forumska razburljivost mi da vedeti, da imajo to razburljivost v sebi ki jo lahko izražajo tako da se še same tega ne zavedajo…
________________________
No, kljub napisanemu – svoje hčerke ne tepem, živali prav tako ne.
Lp, Yo
Za izbruhe jeze se tudi mi poslužujemo odmorov, ki mislim da se kar dobro obnesejo, saj so zelo redki.
Ko me je moj triletnik prvič v jezi (ni dosegel kar je mislil da bo) udaril po roki sem mu mirno povedala, da zvečer na žalost ne bo pravljice pred spanjem(vem da mu to veliko pomeni) A ni bil nič kaj užaljen, saj je do večera pozabil na dogodek(seveda se mi je takoj tudi opravičil in me objel)
Toda zvečer je bil spet velik jok, ko sem ga spomnila da pravljice ne more biti, da on pa že ve zakaj. Bil je žalosten, ostala sem pri njemu a pravljice ni bilo.
Zaenkrat deluje.
Mačkon, se strinjam s teboj, težko je ubrati pravo pot, a tepež vseeno mislim da NE pomaga.
Spomnim se da sem bila le enkrt tepena – mislim tako zalo, da se tega spomnim čeprav je že 25 let nazaj.
In to zato ker nisem marala copatov v stanovanju. A še dnes rada tackam bosa in tudi takrat je pomagalo le za par dni , zato oče ni več ubral te poti.
Pa lep začetek tedna.
Odmori, kot ti praviš zapiranju otrok v drugo sobo (kar to ni, niti mi ni treba zapreti vrat :-)), so namenjeni temu, da otroku damo čas, da razmisli, kaj je storil in hkrati da mu damo vedeti, da s TAKIM OBNAŠANJEM ni zaželjen v družbi.
ne gre za histerično vlečenje in zapiranje v drugo sobo. pač pa za mirno obvladovanje situacije.
Pri nas so ti odmori zelo redki, uporabljamo pa jih ponavadi le, ko je prisotna nasilna reakcija – napram prijateljem, živali itd. Nič mu ne naredim, le enkrat opozorim, da tako obnašanje ni v redu, potem naslednjič rečem, da bo sledila kazen. In potem če ne uboga, kazen tudi je. Brez grobosti, kričanja. Le pospremim ga iz sobe in mu mirno rečem, da ko se bo hotel mirno igrati naprej, lahko pride nazaj. To je vse, Takih odmorov je morda na mesec nekaj, nazadnje je bil ko smo bili na pikniku in se je do manjšega fanta obnašal nasilno. Ker ga nismo nikamor mogli pospremiti, se je moral za 10 minut usesti zraven očka in gledati, kako se drugi igrajo.
Gre v bistvu za neke vrste time-out kot pri športu ob prekršku. tak ukrep je le za določene prekrške, kot pravim pri nas nasilje, sicer se z vsako stvarjo spopademo z mirno besedo in moram dejati da kar gre. Odmore ne moreš uporabljati kar povprek, ker bi sicer izgubili smisel.
mačkon, knjige so bile že stokrat predlagane, morda meniš, da jih ne potrebuješ, tudi jaz sem tako menila. Ko pa sem ugotovila, da naše trmice moji prijemi (in tudi kak udarec) ne porihtajo, sem si začela širiti obzorje. Elizabeth Pantley je resnično dobra. Morda pa boš tudi sam nekoč ugotovil, da ne deluje v praksi vse kar si si t v glavo izmislil. Kajti otroci so neverjetno iznajdljivi v tem, kako starša spraviti ob živce. A na koncu velikokrat ugotoviš, da si si sam kriv – ker si imel predstave povsem napačne o tem, kaj tvoj otrok zmore, zna in razume.
Glede odmora – pa si ga vzamem tudi jaz. Sinu rečem, da sem zdaj jezna in da potrebujem odmor in grem iz sobe. Preštejem do 10, ko sem nazaj, se pogovorimo, kako in kaj naprej. In razmišljam, da si odmor vzame tudi mož. Ko je jezen, gre tečt. Potem se pogovorimo.
Tako otroku pokaževa, kako svojo jezo znava pozitivno krotiti – namesto, da bi znorela in se drla… od tega ne bi imel otrok nič, le jaz bi se morda hitreje počutila olajšano. A to ni smisel vzgoje – da bi šlo hitro… gre počasi. po 3 letih spopadanja s trmo, lahko rečem, da smo zdaj 50 odstotno uspešni.
In udarim resnično ne več. na kar sem ponosna.
T.
Pred 200 leti so tudi zažigali čarovnice na grmadi, ker so zdravile z zelišči, mačkon. Pa danes vemo, da se to ne sme.
Pred 50 leti in na žalost v nekaterih delih sveta še danes, se je kamenjalo ženske, pa danes vemo, da to ni prav.
Nekoč so v Ljubljani peke namakali v vodo, če so goljufali, pa danes tega ne delamo več, mačkon.
Zapirali ljudi in jih javno mučili, pohabljali, sramotili, nekoč…pa vendar tega danes ne počnemo več. Le zakaj?
Morda zato, ker malo več uporabljamo tiste sive vijuge tam zgoraj?
Pa brez zamere, zgolj moje mnenje,
A.
13 mes. otrok še ne razume, da se nekaj pokvari, če tolčne po tem.
Pri nas se ta čas, ko dete še ni razumelo kaj je računalnik, pač z njim nismo ukvarjali z računalnikom. Da, opozoriš, mu rokico umakneš, rečeš, da je to fuj, da se lahko pokvari… a jaz bi priporočala, da sploh ne prižigaš računalnika poleg njega. če pa je že nujno, potem pa potrpi in ga le mirno opozarjaj. PO enem petem poskusu, pojdi TI skupaj z njim s tran od rač.
če pa tolče po njem tudi kar tako, ja, rečeš, to pa ne, odneseš stran. Ampak greš ti z njim tudi stran.
Odmor pa je “izključitev” za določen čas, tako, da otrok ostane sam v določenem prostoru, da se malce ohladi, da razmisli…
Odmor je rezerviran za določeno dejanje, za določen prekršek, ne za kar vse – pri nas je rezerviran odmor za kršitev pravila o nenasilju nad drugimi. za ostalo imamo drugačne – odvzem privilegija, nikamor ne gremo itd.
Gotovo pa ni odmor za to, da otroka nenehno nekam zapiramo, ker ne uboga. Tu si pomagamo z besedami in pogovori.
In še: pri nas je v tej starosti najbolj delovalo – odstranitev skušnjave, ko pa je bil dovolj velik, da je začel razumeti, kako in kaj je s temi napravami, pa smo ga naučili. Zdaj /3.5 let/ zna sam prižgati računalnik in si sam naštimati “učenje živali” – neko interaktivno igrico. POkvaril ni ničesar. Moj mož je bi skeptičen, a menim, da je bolje otroka navaditi, kako se s kakšno stvarjo dela, kot pa mu prepovedati, potem pa bo izrabil situacijo in udaril po “hudiću”.
T.
Jaz pa mislim, da so takšna dejanja bolj odraz našega hitrega tempa, ter načina življenja, ki je pogojen s tem.
Starši si vse premalokrat vzamejo čas za svoje otroke, premalo je pogovarjanja, otroci so prepuščeni sami sebi.
Najlažje je kar nahitro narediti red z udarce, tako bo in pika, …, veliko več časa potrpljenja in truda pa zahtevajo pogovori in doslednost.
Sama osebno sem proti udarcem. Priznam, da sem na začetku tudi jaz udarila svojega otroka, ampak to je bilo zato, ker sem jaz v danem trenutku popustila. Sedaj se učim (tudi s pomočjo tega foruma) in trudim biti boljša mati, ter ne odreagiram v trenutku, ampak raje malo pomislim, včasih zajamem sapo, če pa ne gre drugače se umaknem za par minut v prostor kjer sem sama. Zaenkrat mi tako uspeva.
Se je pa potrebno tudi zavedati, da so to samo otroci, da je za otroke tudi normalno, da so včasih nagajivi, s tem mislim, da niso pri miru (ker nekateri starši pričakujejo, da bo otrok tam, kamor ga boš postavil pa se bo kar sam igral in z njim ne bo nobenaga dela), da raziskujejo okolico, da želijo uveljavljati svojo voljo, s tem se učijo.
Doma imam dva otroka 6 in 2 leti, oba sta po naravi zelo živahna, nista zaspanca, vendar zato ne morem reči da nista pridna. Ne morem ju zato, ker ne spita, pa ker ne sedita pri miri tepsti, takšna sta in meni je normalno, da se tudi skregata med sabo. Če pa se začneta tepsti med sabo, potem pa vedno ukrepam in jima povem: tepemo se pa ne, lahko se božamo in ljubčkamo. Potem pa se takoj stisneta en k drugemu.
Mislim, da so nasilna dejanja, posledica preveč samim sebi prepuščenih otrok.
Moja hčerkica je še zelo mala ima šele 7 mesecev ampak vem ,da bom za kaznovanje( upam,da ne bo potrebno velikokrat ali pač) uporabila vse drugo kot pa udarec.Mislim ,da udarci niso čisto nobena rešitev ampak samo še poslabšanje….
Jaz in moj brat nisva bila deležna udarcev niti enkrat in tudi moji otroci jih ne bodo.Saj same veste da obstaja veliko drugih manj bolečih metod…
Sem pred tednom na parkirišču videla mamico z dvama otročkoma eden je bil star okoli 5 let drugi pa je komaj hodil.In ta tamičken je jokal na kar ga je njegova mamica tako mahnila po obrazku ,da se mu je poznala roka.Če me ne bi mož ustavil bi ji sigurno povedala ,da se to ne dela. Zaradi te žensek sem imela pokvarjen cel vikend še sedaj ,ko se spomnim mi gre kar na jok.Res naj se mi roka posuši če bom kdaj svoje otroke udarila!!!!
Mi smo do enega recepta prišli čisto ponesreči. Enkrat je nečakinja (takrat še nisva imela svojega) zganjala trmo in se spravljala name, nekaj časa sem jo pregovarjala na lep način, potem pa sem jo imela dovolj. Ker nisem vedela, kaj naj ukrenem, sem jo s hripavim glasom vprašala, kje ima gumb za ugasnit, ker da ima tako močan glas, da sem jaz postala hripava.
Brez veze, ampak tamala je bila tako presenečena, da mi je pokazala popek (gumb za ugasnit) in utihnila. Seveda je sledil smeh.
Zadevo sem testirala tudi na ostalih nadebudnežih, pa je prijelo. Na vsake toliko časa.
Sedaj, ko našega dečkota opazujem pri prvih izpadih trme, ugotavljam, da bo potrebno uporabiti veliko domišljije, preden bova pogruntala tisti pravi univerzalni recept. Pa itak vem, da ga ne bova. Mogoče si bova kupila boksarsko vrečo :-)). Udarila (upam), ne bova.
Včasih si pa zaželim, da bi otroci imeli navodila za uporabo.
No, sem bila izpostavljena od yo (šlo je za kaj podobnega verjetno, pa se mi niti ne da raziskovati zakaj je šlo) pa niti ni važno, zato bom kakšno rekla
Nekdo je rekel: sovražim starše ki tepejo otroke….
Hm, sama sem bila tepena za vsako malenkost pa ne sovražim svoje starše, sama se znam razjeziti in udariti svojo hči….. sprašujem se zakaj? zakaj udarimo otroka? očitno z namenom da preneha s stvarjo ki jo je počel. Po drugi strani vsi mi nosimo s sabo vzorce vzgoje svojih staršev, zato verjetno tudi jaz kričim na hčerko in jo kdaj po riti zaradi tega. Zavedam se, da sem samo človek, in da pač tako reagiram, ker nisem brezhibna, ker nisem vsemogoča, sem pač ena od mamic, ki pač javno prizna določene stvari. Se ne delam fina, se ne delam angela, kot se marsikakšna mamica tukaj, zato imam tudi pomisleke o vseh postih kjer so napisane besede: jaz nikoli…..
Vprašanje je, kako otrok razume vzgojo, kaj za vas pomeni odstraniti otroka v drug prostor, otroci to razumejo: pejt stran od staršev in jima dej mir, zato tudi grejo se potolažit in pogovorit drugje, hm……..zato je tudi to lahko ena vrsta nasilja, ker posledično živimo v družini kjer se vsi nekaj ohlajajo v drugih prostorih (to je moje mnenje) jaz sem navajena reševat probleme takoj, jezo izkažem takoj, jo pokažem, se znam toliko vzdržati, da včasih udarim raje z nogo ob tla, ali fejst zaploskam, ali kaj takega, vendar se je že zgodilo da je hči dobila poriti. Verjetno se bo še kdaj to zgodilo, če bo ušpičila nekaj za kar ve, da ni prav. Kar tako jo pa nisem res nikoli in jo tudi ne bom (moji so me pretepli tudi če so bili slabe volje in jim je šlo na živce ker sem pela recimo).
Jaz imam to (napako ali prednost kakor hočete) da izkričim svojo nejevoljo
Vsak zase ve, ali se lahko zjutraj pogleda v ogledalo brez slabe vesti o tem kaj je vse naflancal na forumu ali kjerkoli drugje….
Debata brez konca in kraja, samo pretiravati v smislu: jaz pa sem svetnica ali svetnik, pa sodobne knjige in to…… brez veze…….. realno življenje je čisto nekaj drugega…………
Jaz ti ne dam prav Nives v delu kjer govoriš, da se nekdo dela svetnika. Jaz pač nikoli nisem udarila svojega otroka, ne vem pa oziroma močno upam, da ga tudi v bodoče ne bom nikoli. Sem se pa zadrla nanj, morda enkrat, dvakrat, ne vem natančno, a nikakor ne pogosto. Recimo moja svakinja bi ti na to temo odgovorila, da nikoli ni udarila niti se ni zadrla nanj in resnično se ni, torej bi bila iskrena in ne mama, ki se dela svetnico. Živim v isti hiši z njo, tako da ti to lahko z gotovostjo trdim. Ima pač takšno vzgojo. Ne morem si pa kaj, da ne bi razmišljala v smeri, da v bistvu opravičuješ svoje starše in njihovo pretepanje. Jaz pravim nihče nima pravice udariti drugega in ni ga razloga, ki bi to upravičeval. Nasilje vedno poraja še večje nasilje.
Kar se tiče pa odmorov verjemi moj 13 mesečnik točno ve in po novem se sam odpravi na stol sedeti, ko nekaj naredi narobe. Reče čiča in kima z glavo, pokaže na mesto kjer je opraskal (gristi je prenehal namreč) in reče bol. Torej ve in najmanj kar rabi v tem trenutku je, da bi se meni plafon dvignil in bi tulila nanj, da sem mu že 200 krat povedala, da to ne sme al pa, da bi ga celo tako “malo” poritki ali po prstkih, da bi čutil. Ne žal to za mene ni rešitev.
Pa brez zamere,
A.
—————
Avtor: Nives
Datum: 07-05-03 10:16
…Naprimer: recimo, so ljudje tukaj na forumu (zdej so mi na misel prišli diversa in yo) ki skačejo v luft do nezavesti za trdo vzgojo in zaščito živali, in to mi da misliti, da če že skačejo v luft po internetu so očitno (moje mnenje) agresiven značaj, tak “borbeni” značaj, in to pomeni da so neposredno take tudi v odnosu do svojih otrok, ne glede na to kako so fine po pisanju, ravno njihova forumska razburljivost mi da vedeti, da imajo to razburljivost v sebi ki jo lahko izražajo tako da se še same tega ne zavedajo…
—————-
—————
Avtor: Nives
Datum: 08-07-03 10:19
No, sem bila izpostavljena od yo (šlo je za kaj podobnega verjetno, pa se mi niti ne da raziskovati zakaj je šlo) pa niti ni važno, zato bom kakšno rekla
—————
Zelo žalostno dejstvo, ki veliko pove o tebi sami je, da si izpostavila mene in še eno od forumovk v tako občutljivi temi, pa se tega sploh ne spominjaš.
Meni je važno, kajti pretepanje otrok se mi zdi grozno! In, Nives, kakorkoli že, ob taki nesramnosti bi pričakovala vsaj opravičilo.
Lp, Yo