Lep pozdrav!

Vaš mož, kot pravite, je kot otrok, saj nenehno hodite za njim, ga opominjate, prosite, spominjate na stvari, za katere že v naprej veste, da jih bo pozabil. Včasih pomislite, da je še huje kot otrok. Vse to vas zelo jezi. Kolikokrat ste že pomislila, da ga boste pustila, da sam uredi svoje stvari, pa je kar pozabil, kot ste predvidevala. Namesto njega mislite, organizirate, pospravljate. In njemu ta odnos čisto ustreza, saj nenehno skrbite zanj. V tej skrbi in nenehnem opominjanju se vidva zelo močno čutita in imata stik. Če ga ne opomnite, bo kar pozabil. Saj on ne pozabi ker je tako… , dovoli si pozabiti, ker vas tam najde. Ko ga opominjate, kritizirate, da spet ni pospravil, da bo spet pozabil, če ga vi ne spomnite, saj ga vendar zelo dobro poznate, ste zelo prisotna v odnosu.

Iz tega začaranega kroga bosta stopila, če si bosta dovolila se začutiti na drugih nivojih. Če se bosta poiskala v tistih čutenjih, ki jih ob vsem tem doživljata. V teh čutenjih je stik, ki je globji, ki je intimnejši, ki je pod površino te igre, ki jo igrata. Na zunaj delujeta kot dva popolnoma si različna posameznika, v svoji globini pa sta zelo podobna, glede na to kaj sta prinesla od doma in kaj v sebi doživljata, kako sebe čutita. In iz tega razloga se tudi močno privlačita.