Jaz pa sem, hi hi hi…

HEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEECCCCCCCCCCCCCCCCC!!!!

Idealnih ni. Ne žensk, ne možkih, ne mamic ne atijev. Niti otrok. Je pa res, da sama velikokrat za svojega moža rečem, da je super truper očka. No ja, dokler mi ne razbije te slike. ;-)))

LP

Jaz sem idealna mama. Razen včasih. Tako misli moja piška, ki pa še nima 10 mesecev. 😉

Jaz imam pa vedno svoj nick. Kakšna mama sem, pa so tisti ki berejo moje poste gotovo razbrali. In enkrat sem se že razpisala na to temo.
Za nekatere sem dobra, za druge komplikatorska, za tretje preveč prepričana v svoj prav. In ker sem prepričana v svoj prav, navadno tudi naredim tako kot mislim. Sicer poslušam mnenja drugih, potegnem kaj koristnega iz njih, končno pa prilagodim zadevo tako, kot menim, da je prav. In to povem, pa tudi napišem. In če se mi zdi, da nimam kaj pametnega napisati ali reči, sem tiho.

In kakršnakoli že sem, po svetlečih očkih in veselju ko sva skupaj in pri odkriti radosti, ko se snideva, mojemu sinu verjetno nisem slaba. Sama sebe pa tudi cenim…

Lp, Ana

Evo še ena idealna mama! Včeraj mi je namreč moj štiriletnik rekel: ti si najboljša mama na svetu (ker sem se z njim valjala po tleh in se delala da sem potres). No, če sine tako misli, bo že res ane, ha, ha.

Lep dan želim vsem in sonček že kuka.., Jakica

..hehhehehhahah prvajakica, sine ti je rekel, da si NAJBOLJŠA, to ne pomeni da si IDEALNA.ehehehheehee, ker idealnih NI!!!!!!!!!!

Lep dan,
Anna

Kaj pa je sploh ideal? Idealov za moje pojme ni…

Kako dobre mame smo, nam pokazejo nasi malcki….z dobrovoljnim nasmeskom na obrazku a ni tko?

papa,teja

Nisem brala odgovorov drugih idelanih in manj idealnih mamic, samo tole ti povem: vsaka mama je za svojega otroka idelana. Sicer pa je to sploh neumno vprašanje. Vsak dela po svojih najboljših močeh, kakor pač zna. Še nisem srečala mame, ki bi nalašč otroku škodo delala.

Zame to ni neumno vprašanje,niti najmanj!!!

Pa so mame, ki delajo otroku v škodo, nalašč ali nenalašč… žal so. In verjetno takim otrokom njihova mama ni idealna. Oprosti, preveč v lepem svetu živiš…

Pa brez zamere.

To sem se tudi že jaz spraševala. Nekatere si namreč npr. vedno vzamejo čas, da svojim otrokom na dolgo in široko razlagajo zakaj tako in zakaj ne drugače. Potem pa nisem vedela, a samo moji otroci mene ne “šlivijo” ali je kaj drugega vmes. Pa tudi časa in včasih tudi volje nimam, da bi se šla neko razlago. Tako pač je in pika, rečem. Težka tema.

Hiperaktivnost se ugotavlja šele nekje pri petih letih starosti ali še kasneje. In ne misli, da je to dobro. Hiperaktivni otroci imajo en kup težav v šoli, ki jih drugi vrstniki nimajo. Če pa je živ, pa ne pomeni, da je hiperaktiven.

Tašika, si mi vzela z jezika. Nasploh je danes zelo razširjen vzorec, da se vsakega živahnega otroka okarakterizira z hiperaktivnim.

Za mojega otroka sem vsekakor idealna mama, ker drugih ni, oz. ne obstajajo. Ja, sem idealna.

Se strinjam z lucy, sem idealna mati za idealnega otročka in imam zase idealnega moža.
T.

He, he, a si tuhtala, a si kar zadela temo, ki bo jara kača?

Če sem idealna mama? Ja ne glih, no. Nimam pogojev, da bi bila, pa tud, če bi jih imela, mislim, da ne bi šlo.

Pa če pogledam še malo drugače. “Moja idealna mama” je sigurno drugačna kot tvoja ali od kogarkoli drugega na tem forumu in ne slepim se, da definitivno drugačna od “idealne mame” mojih otrok. Samo to pa naj bi štelo, a ne? Trudim se, da ne bi ponavljala napak moje mame. Te namreč poznam, izkusila sem jih na svoji koži in če mi bo uspelo odpraviti te, bom čist zadovoljna.

Kar pa se tiče neke stereotipne “idealne mame”, pa pokorno javljam, da NISEM. Zakaj?
– moji otroci pijejo sladkan čaj
– moji otroci jejo bombone
– moji otroci včasih dobijo tudi bljakburger (in igračo iz happy meala)
– moji otroci mi večkrat jezikajo (nisem jih ustvarila popolne)
– včasih sem sitna, tečna in nezadovoljna (sem samo človek in še to v najhujši ženski obliki)
– moja mularija včasih sliši, da rabim mir, da se mi ne da brati pravljice, naj raje pogledajo risanko na televiziji
– včasih pozabim na obrok sadja
– včasih se prepiram z očetom svojih otrok
– včasih sem huda brez razloga (čeprav mi je kasneje žal in se opravičujem, ampak idealna mama naj tega ne bi …)
– ko sem v službi, sem z njimi premalo časa
– včasih visim na med.over, ko bi lahko čas posvetila njim
– včasih se mi ne da biti vzgojna
– 2 od 3 sinov sta jo že dobila po riti (pa ne dam roke v ogenj kako bo pri tretjem)
– vsi 3 so si “uničevali” zobe z dudo in flašo
– nobenega mi ni uspelo dojiti celo leto
– kljub temu, da imam otroke, si privoščim čas popolnoma zase …

Naj naštevam naprej? In veste kaj? NIKAKOR NOČEM BITI IDEALNA! Ne, nočem. Hočem biti samo človeška in da bodo moji mulčki, ko bodo starejši in sami starši, imeli manjši spisek napak, ki jih ne bodo hoteli ponavljati za svojimi starši, kot ga imam jaz. Če bom dosegla to, bo čist OK.

LPM

Se trudim loviti podobo idealne mame, ki sem si jo JAZ narisala v glavi. Res se trudim. Včasih uspeva bolj, včasih manj, saj veš. Treba je biti tudi idealna žena, pa idealna sestra, pa idealna hčerka…. ful enih idealov 🙂

Jaz sem idealna mama. Če ne verjamete pa vprašajte mojega kmalu tri leta starega sina, ki se me cel dan drži kot klop, tako da komaj kaj skuham na pospravljanje pa še misliti ne morem.

LP, Tanja

Nisem niti idealna mama, niti idealna zena.
Lahko pa recem, da sem srecna mama in srecna zena.

:)) Idealna mama – nikakor. Niti žena. Niti uslužbenka. Ker življenje ŽIVIM in se ne vdajam obsedenosti s perfekcionizmom in ne pokoravam sužnjelastniškim nagnjenjem.

C’est la vie!

Prispodoba: A vi kaj bolje spite, če so postelje podnevi pospravljene?

z mnogimi drugimi stvarmi je pa enako….:)

LP

Nekdo mi je nekoč dejal: “Vzgoja je najtežji izpit v življenju, ki ga nihče (ampak prav nihče) ne opravi s popolno odliko.”

Sama bom mamica čez nekaj tednov in vem, da ne bom idealna mama, se bom pa trudila dati otroku čim več ljubezni.
Več vas je omenilo kar nekaj napak, ki jih delati pri vaši vzgoji – ogromno je, da jih priznate in se jih zavedate, kajti le tako lahko naredite korak naprej na bolje.
Ena je celo omenila, da se tudi z možem kdaj skregata, …. seveda se.. tudi midva se, pa to ne pomeni, da se ne spoštujeva in imava rada. ( seveda bi lahko govorili o prepirih različnih vrst..) Če se ni bi v vseh teh letih nikoli skregala, bi začela resno razmišljati kaj je z nama narobe, kajti to je živi dokaz, da se nekdo v najinem odnosu povsem podreja drugemu.
Nikoli ne bom pozabila izjave najinih skupnih prijateljev (zakonca), ki sta dejala: “Midva sva kot eno.” O vsem, ampak res o vsem imata enako mnenje, o vseh stvareh enako razmišljata in tudi, ko se pogovarjamo, VEDNO govorita v dvojini. ” Nama se pa dopade ta avo, nama je pa všeč, če bi lahko živela tam, midva pa ne bova nikoli to, pa ono, midva pa misliva …” Saj se nama tudi dopade isti avto, imava pa popolnoma različna mnenja glede zvrsti filmov, pa knjig itd. Bog ne daj, da bi bila kot eno – kakšen dolgčas. No malo sem zašla….

Verjetno se tudi pri vzgoji ne bova vedno strinjala eden z drugim – hvala bogu. Bom pa vesela, če se bova uspela pogovoriti in najti kompromis. Pa tudi vejamem, da ga ne bova vedno…..