Pozdravljene

Včeraj smo imeli roditeljski sestanek za učence 2.r./9.
Seznanili so nas s programom in povedali, da nekateri otroci zelo slabo računajo, nekateri otroci pa že veselo računajo do 100. Zanimivo je tudi to, da so na koncu 1. razreda bili vsi pohvaljeni, kako “dobri” so v računanju.
O.k. razumem. Počitnice so naredile svoje…
Ampak, da v naslednjem tednu začnejo z opravljanjem bralne značke, knjige pa morajo brati sami otroci, hkrati pa se bodo učili šele prve črke – mi pa ne gre v račun.
Glede na to, da so starši zavzeli stališče, da je bralna značka “vspodbuda in motivacija” za vse, se je učiteljica odločila, da bo bralna značka obvezna (tako nas bodo kontrolirali, koliko delamo z otroci).
Še malo, pa bomo starši otroke (občutek imam, da jih že moramo) učili in naučili vse – v šoli pa bodo naučeno samo še malo “popravili”.

Ker imajo učenci tudi kar veliko domačih nalog – so/smo se vsi starši odločili, da otroci ostanejo v popoldanskem bivanju in naloge naredijo skupaj z učiteljico (po domače povedano – razen računanja – starši v večini primerov ne znamo/jo pomagati otroku narediti nalogo, ker ni navodil, kako nalogo narediti).

Torej, kakšno šolo imamo sedaj ?

Mi smo se pisati, brati,… naučili v šoli. Doma smo le utrjevali snovi. Sedaj pa je vse drugače.
Ko smo učiteljico vprašali, če bo “organiziran” kakšen seminar, kako otroke naučiti (pristopiti) brati, se nam je le nasmehnila.

Moja hči zna pisati (včasih kakšno črko obrne narobe), zna brati – ker jo črke zanimajo,… Če pa ne bi znala, bi pa najbrž “obe” zgubili živce – jaz ker ne poznam tehnike, kako se lažje in pravilno naučiti brati, in hči , ker najbrž ne bi razumela, kaj za hudiča hočem od nje.

Nekateri starši (ko je bila omenjena “obvezna” bralna značka) so le nepremično sedeli in spreminjali “barvo”, spet drugi so komaj čakali, da otroci začno “tekmovati”…
O kakšni vspodbudni besedi za “onemele” ni bilo ne duha ne sluha.

Pa še to. Otroci morajo sami skrbeti, da imajo lepilo, liste, zvezke,… – ko kaj poide morajo naslednji dan prinesti seboj. Učiteljica je povedala, da njo ne zanima, ali so starši imeli možnost “to” kupiti ali ne. Ne zanima jo ali se je izmučen otrok, doma, spomnil (pravočasno) povedati, kaj mora prinesti v šolo – a da bi napisali v beležko – ne to pa ne – otroci si morajo to zapomniti, starši pa nemudoma to kupiti (ja, saj vem, da je lahko doma zaloga, ampak …).
In, priznam – jaz grem v trgovino s seznamom. Doma imamo napisano kakšne obveznosti imamo tekom tedna/meseca/leta. In tudi, če moram kaj prinesti v službo – si napišem na listek. Le kako naj potem od otroka pričakujem, da si bo od prve ure pouka, pa do petih zapomnil (ko jo pridem iskat v varstvo), kaj rabi jutri seboj?

Mojca

Sin hodi v 2. razred devetletke. Tudi mi smo imeli ta teden roditeljski sestanek. Tudi mi imamo obvezno bralno značko.

Sama na to obveznost gledam drugače. Nekateri starši se s svojim otrokom ukvarjajo samo toliko, kot je nujno potrebno. Če jim učiteljica reče, da morajo prebrati z otrokom 3 knjige, bodo prebrali le tri in nič več. Če jim nihče ne bi nič rekel, najbrž ne bi prebrali nobene. Sin ima sošolca, ji se je lani “pohvalil”, da mu starši še nikoli niso prebrali knjige, da zdaj mu jo bodo pa morali.

Drugače pa imamo mi zelo prijazno učiteljico. Ni rekla, da moramo naučiti otroka brati, računati,…, je pa rekla, da se v šoli, kjer je v razredu 24 učencev, ne morejo naučiti brati, ker je za to potrebna vaja in če bi hoteli v šoli vsi brati, so tam lahko 24 ur na dan. V povprečju naj bi brali 5-10 min na dan krat 24 učenčev … Neizvedljivo.

Pri nas smo zbrali denar in učiteljica sproti kupuje, kar jim zmanjka (seveda za likovno). Sin vsak petek prinese torbo domov in ko skupaj pregledava zvezke tudi skupaj ugotoviva, da bo potrebno kupiti novega…

Da ne bo izgledalo, da je pri nas vse idealno. Sin pozna vse črke, pa ne bere in ne piše, ker nima časa. Je pa res, da računa že do dvesto tudi s prehodi desetic. Mi je pa že zdaj popolnoma jasno, da bova moraal precej brati doma, ker v šoli ni časa, pa tudi miru, ki je vsaj na začetku učenja branja potreben ne.

Če prav razumem, pišeš o drugem razredu devetletke? Po mojem mnenju je vse tole za sedemletnike absolutno prehuda obremenitev. Tudi jaz sem začela spreminjati barvo ob temle, kar si napisala…

Še nekaj let in bodo že enoletniki morali začeti spoznavati črke… Kam gre ta svet?

Obenem se življenjska doba podaljšuje, šolstvo pa hoče vse znanje stlačiti v otroka že v prvih letih.

Poleg vsega tega pa postaja vedno bolj pereč problem tudi delovni čas staršev. Kako bo nekdo, ki dela do 17h in ga čaka še ena ura vožnje do doma, vse obdelal skupaj z otrokom? Žalostna sem.

Drži se, Mojca.

Popolnoma razumem tvojo skrb in bes. Mi imamo tudi učenca 2/9 in letos sem kar pogledala da bodo do novega leta vzeli vse črke. V ta namen imajo 7 ur slovenščine na teden (v sredo celo preduro). Moje dete sicer že zna brati in pisati, vendar je dosti otrok ki ne zna in me prav skrbi kako bo to. Naši morajo sami brati po novem letu.

Letos bodo štartali na polno. Kako naj otroku razložimo, da je igre konec in da bo potrebno resno pljunit v roke.

V bistvu je enako kakor 1/8, ki smo ga obiskovali mi.

In tudi mene moti da pri domačin nalogah ni pisnih navodil, ter da morajo te male glavice vse memorirat.

lp v upanju da bo enkrat boljše…

N O R O !!!

Če te zanima, ti lahko pomagam z opisom postopka kako priti do čim lažjega branja. Ker pa praviš, da hči bere, ne bom pisala vnaprej.

To, da otroci zakoj začnejo z bralno značko – samostojnim branjem -, je absurd. Kako naj otroci, ki ne berejo, berejo? Prav tako ne vem, zakaj ste se strinjali z obvezno bralno značko. Jaz imam vsako leto v razredu nekaj otrok, ki bralne značke ne želijo opraviti, in jih v to niti ne silim. Spodbudim že, silim pa ne.
Nekaj mesecev bralne značke sploh ne bi smelo biti, ko otroci spoznajo že vse črke, pa lahko počasi začnejo s črkovanjem zapisov posameznih krajših zgodbic, pri tem jim pa seveda, glede na stopnjo znanja otroka, pomagajo starši. Vsekakor morajo otroku potem, ko sam zgodbo črkuje, zgodbo ponovno prebrati in se o njej pogovoriti. Iz samega črkovanja zgodbe otrok namreč ne razume ničesar! Črkovanje je samo utrjevanje tehnike branja, dokler otrok ne veže tekoče, se s pomenom napisanega sploh ne bi smeli ukvarjati. Če je otrok manj motiviran ali če ima večje bralne težave, potem lahko črkuje le del zgodbe, starš potem vse tekoče prebere, prebere še naslednji del, tretji del pa otrok sam črkuje itd.

Tako za črke in številke, branje in računanje pa velja – “vaja dela mojstra”. Tudi otroci, ki so pred počitnicami stvar perfektno obvladali, so lahko večino snovi čez počitnice pozabili, če niso znanja utrjevali. Potrebno je pač vsakodnevno redno delo. Kako otroka do tega pripraviti, je pa res stvar stašev. Učitelji lahko samo svetujemo – stalna ura, stalen kraj, stalen prostor, ki je samo otrokov, pripravljeni pripomočki in predvsem znan zaključek dela.

Računanja in branja se v šoli ne da naučiti do avtomatizacije, za to je nujno potrebno domače delo. Temu nismo krivi učitelji ampak učni načrti, ki so nabasani. Tako je pač določilo ministrstvo kljub našim stalnim pripombam. Včasih se je npr. obravnavalo vsako črko po eno uro, potem še nekaj časa utrjevalo, danes se obravnava sklope črk…
Učitelj v šoli snov razloži, utrjuje… bistveno za pomnitev pa je domače delo. Prav zaradi tega bi morale biti domače naloge minimalne, tako da starši čas, ki ga preživijo za šolo, namenijo utrjevanju. Domače naloge naj bi bile večinoma res utrjevanje snovi, vsaj teoretično, praktično pa se največkrat izkaže, da so to primeri, ki nekoliko nadgrajujejo šolsko delo, mi pa nadgradnje ne zmoremo, če baze ni.
Starši naj bi doma večinoma urili branje in osnovne računske operacije, za kake trše orehe pa naj bi bil čas pri pouku (za otroke, ki prej končajo). Sicer pa tudi nikjer ne piše, da mora biti ves DZ izpolnjen…

Glede šolskih pripomočkov pa se strinjam z vašo učiteljico. Starši so dolžni vsak dan pokukati v šolsko torbico in preveriti, če je ta popolna, prav tako skrbeti za peresnico. Če ni lepila ali škarij, vsak starš lahko vidi, če le pogleda. Ni pa prav, da se otroka na tak ali drugačen način kaznuje, ko pozabi šolski pripomoček. Otrok naj si SAM zapiše ali nariše v beležko, kaj mu manjka, naslednji dan pa naj prinese. Dolžnost staršev pa je, da beležke vsakodnevno pregledujejo in dopolnijo manjkajoče (če je doma manjša zaloga lepila, ne bo nič narobe).

Lep dan!

ne vem, hčerka je sedaj v 4/9 in ko se spomnim nazaj, se mi drugi razred ni zdel prehuda obremenitev (pa mislim da tale 4.tudi ne bo). V bistvu gre vse nekako stopnejsko vsako leto naprej, bolj in bolj, a brez kakšnih silovitih sunkov. Naučiš ga črke (in večina to tako pobere nekje, da niti ne veš kje in kdaj), počasi brat, vsak dan po malem, pa je. Naloge je vedno naredila do 2.15 v šoli in tako bo tudi sedaj v 4.razredu.
Smisel devetletke je ravno v tem,d a doma ni nalog, le recimo branje ali kaj dodatnega. Naša hči je morda v 3 letih dvakrat morala doma kaj narediti za šolo, in pa pisala je obnove za bralno značko. Od prvega razreda hodi še v glasbeno in na plesne, a vse lepo teče.
ne skrbeti, vse bo ok. Morda na začetku zgleda bolj hudo kot potem v resnici izpade.

tudi moja je sedaj v 4/9 in drugi razred ni bil prehud.
Glede bralne značke je bilo pri nas zaželjeno, da knjigo preberejo starši otroku, otrok pa v šoli pove obnovo te knjige, naši so tudi kakšno risbico narisali zraven.
Tudi z branjen niso v drugem razredu pretiravali,
problem smo imeli lani v 3/9, ko je večina otrok gladko brala in se učiteljici ni dalo ukvarjat s tistimi, ki so imeli težave. Sicer pa smo problem uspešno rešili s pomočjo socialne pedagoginje.
Vse, kar je bilo potrebno prinest ali kupit ipd, jim je pa učiteljica napisala na tablo in so otroci prepisali v beležko.

klavdija

Selena,
iz prebranega sklepam, da si tudi učiteljica. Tudi mi se ubadamo s podobnimi težavami, prav tako sin obiskuje 2. r/9-letke. Tvoj odgovor je bil zelo dober, bi te pa prosila za navodila za pravilno branje.
Mi smo doma že kar začeli z branjem, saj vem, da bo kmalu preveč naenkrat, vse črke, računanje in še branje, da ne omenjam obvezne popoldanske igre, ki si jo otroci tako želijo. Dejansko se otrokom zdi to čudno, zakaj morajo vsak dan nekaj delati in da je kdaj potrebno spustiti igro. Pri nam ima od prvega dne vsak dan nalogo in tudi torbo vsak dan prinese domov, seveda samo s tistimi zvezki, kjer je potrebna naloga.
Se pa tudi meni zdi malo preveč, da si morajo otroci stvari zapomniti ustno in ne napišejo v beležko. Še mi odrasli kdaj kaj pozabimo, ti mali pa definitivno nimajo še občutka za pomnenje. Pri nam je že jokal doma, da sicer ve, da mu je bilo nekaj naročeno, pa si ni zapomnil kaj, tako je bilo včeraj tudi z nalogo. Malo preveč zgodaj za vso odgovornost.
Sodeč po skoraj vseh mnenjih in tudi mojem je tale devetletka ravno tako zahtevna oz. nič bolj prijazna do otrok. Predstavitve devetletke so bile vse nekam super prijazne in vse počasi, pa je žal tempo vse prehiter. Srečno vsem mamicam in otrokom ob prvih korakih branja. mani

Morda pa ste vse skupaj vzeli preresno. Pri nas bralna značka (imamo dva devetletkarja) poteka že od prvega razreda. Straši pač otroku preberemo knjigo, ki o tem o tem celemu razredu v nekaj stavkih pove kaj je v knjigi. Nauči se pripovedovat in uči se nastopa-tega je nam pri našem šolanju precej manjkalo, sedaj pa se teh stvari učijo že od začetka. Nihče ni nikoli pričakoval, da bo otrok sam bral in potem o tem na dolgo in široko razlagal. S seboj ima knjigico in ob slikah pove kar se mu zdi. Pri nas smo to starši in otroci z veseljem sprejeli. Še bolj pa so veseli otroci, ko na koncu za to dobijo priznanje.
Kar se tiče potrebščin je odveč pričakovati, da bo učiteljica pri vsakem otroku posebej preverjala, če mukaj manjka. Tudi otrok tega še ne zmore, je pač to naloga strašev, se vam ne zdi.
Včasih pa starši res preveč kompliciramo no, in od šole preveč pričakujemo. Je pa tudi res, da so te zahteve od učitelja do učitelja nekoliko drugačne. Pri nas naloge v glavnem naredijo v šoli, če pa kaj ostane za doma, pa tudi ni tak problem. In da znamo starši “pomagat” samo pri računaju, je pa tudi malo hecno kaj?

Upam, da bom s svojim zapisom pomagala kakemu otroku do manj stresnega tekočega branja :-).
koraki:
1. Otrok naj najprej tekoče črkuje vse črke, dokler ne prepozna vseh črk na prvi pogled, urjenje zlogovanja ni smiselno, poslužujete se lahko katerihkoli tekstov, predlagam pa, da starši zapišete na list ali domine posamezne črke, ki jih otrok lahko premeče med seboj in bere vedno nove kombinacije.
Teksti ali črke naj bodo čim bolj raznolike, ker se otroci stvari hitro naučijo na pamet.
2. Prehod na zlogovanje.
V tej fazi predlagam, da starši v knjižnici poiščejo stara berila, kjer so teksti sestavljeni tako, da so iz samo “obravnavanih črk”, vsako besedilo ima dodane nove črke, ki jih v prejšnjem ni. Težava je seveda v tem, da učiteljica v šoli obravnava črke v drugačnem zaporedju, zato jo velja vprašati, kakšno bo zaporedje obravnavanih črk in take zapise pripraviti doma.
npr. če v tednu obravnavajo črke A, M, I, N, T
otroku sestavimo besede: MINA, TINA, MAMA, NITI, …
drugi teden dodamo nove črke in sestavimo nove besede.

Zlogovanje je zelo zahteven proces, zato otroku branje olajšamo s postopnostjo. Najprej naj bere besede, ki so dvozložne, in kjer soglasniku sledi samoglasnik: MA-MA, MI-ZA, RI-MA,…
potem sledijo trozložne besede z enakim zaporedjem: RI-BI-CA, KO-ŠA-RA,…
in tem štiri in več zložne.
Otroku besede zapišemo z večjimi velikimi črkami na list in zloge označimo – ali s črticami, kot sem zapisala sama, ali pa med zloge načrtamo črto MA|MA.

Naslednja stopnja so enozložne besede s tremi črkami, kjer soglasniku sledi samoglasnik, temu pa spet soglasnik, npr. ZOB, MIR, ČAS,…

Predlagam, da starši doma naredijo domine, na katere zapišejo posamezne zloge, otroci pa potem to kombinirajo in po stopnjah berejo – v tem primeru pomen besede ni važen, ker se ukvarjamo s tehniko branja.
Na prvo serijo domin npr. napišete poljubne zloge MA, TA, NI, ZI,…
Potem pa jih po stopnjah kombinirate skupaj. Otroku postavimo skupaj najprej po dve poljubni domini, potem po tri, štiri,…
Nadaljujemo z dominami, kjer so enozložne tričrkovne besede, te domine najprej prebira samostojno, tako kot sem zapisala zgoraj.

Ko otrok bere večzložne enostavne besede in enozložne tričrkovne, lahko začnemo s kombinacijo obojih. Stvar je precej zahtevna, saj se pojavijo soglasniški sklopi, ki so za otroka v izgovorjavi zelo zahtevni dokler pri branju ne vrine polglasnika … (uh, zdaj pa na računalniku ne najdem znaka, je narobe obrnjen e, npr. ko izgovorim rdeče, se to sliši ‘e’rdeče).
Tudi tukaj mu lahko zapišemo besede s pomenom, ki jih sam bere, npr. TOR-BA, PAR-NO, RIT-KA, RA-BIM, PA-RIZ,…
ali pa sestavljamo prvo skupino domin z drugo, kjer dobimo spet besede brez pomena NA-ZIK, … kar pa spet ni pomembno, saj urimo tehniko.

V naslednji stopnji kombiniramo dvozložne domine s trozložnimi tako, da uporabimo dve dvozložni in eno trozložno, trozložno pa vstavimo na začetek “besede”, sredino ali pa na konec – poljubno.

3. Po tej fazi je otrok pripravljen na vezavo in lahko preide na poljubne tekste. V drugi fazi tekstov raje ne uporabljam, saj se otroci pri večini besed “lomijo” in mučijo, ker je večina besed z več soglasniškimi sklopi, ki so neizgovorljivi, dokler otrok ne usvoji polglasnika.

4. Vezano branje otrok usvoji le z rednim domačim branjem, sama priporočam vsak dan od 10 do 15 minut. Vezano branje sčasoma preide v tekoče, to pa v izrazno. Pri vezanem branju tudi opustimo označevanje zlogov.

Pa še nekoliko časovno. Sama imam izkušnje s prvim razredom osemletke, ampak tudi v devetletki ne bi smelo biti bistveno drugače.
Večina otrok usvoji prvo fazo – prepoznavanje črk in jasno in glasno črkovanje – nekje do polovice januarja. Druga faza je izredno dolga in traja zelo različno, tudi do konca aprila.
V tretjo fazo otrok preide naenkrat, branje je vse lažje in vse bolj gladko. Tekoče branje osvojijo otroci – ne vsi – konec leta, izrazno pa le nekateri.

Pri opismenjevanju je dela veliko, zato bi moralo biti domačih nalog čim manj, takorekoč samo računske. Kasneje, ko otrok bere lažje in je s tem manj dela, branje nadomesti zapisovanje (po podobnem postopku).
Otrok si niti pod razno ne zmore zapomniti povedanega, zato je zahteva, da otrok ustno doma pove navodila, neprimerna.

Sama devetletke še nisem izkusila, letos sem zaradi rizične nosečnosti doma, me pa čaka čez nekaj let, ko se bom vrnila za polni delovni čas. Glede zahtevnosti pa je veliko odvisno od učiteljice, ki velikokrat pretiravajo. Včasih zaradi lastnih ambicij in prepričanja, da je delo v razredu premalo, potem pa otroke zasičujemo z raznimi projekti in proslavami, ki so nam vsiljeni od zunaj, včasih pa zaradi neizkušenosti.

Upam, da bo branje steklo in poročajte o rezultatih.

pri nas imamo tudi 2/9 pa moram reči da zaenkrat še nimajo naporno. Torbico sicer prinese dam vsak dan v njej je mapca s sporočili, puščica in pač kar ima za nalogo tisti dan, s tem da jo vedno naredi v podaljšanem bivanju doma pa samo pregledamo. Štetje imajo zaenkrat seštevanje in odštevanje do deset, domače branje so imeli lansko leto, letos imajo pa bralno značko s tem da šele malo kasneje pa da jim še vedno mi prvič preberemo pa da se oni malo potrudijo kolikor pač zaenkrat znajo. Domače naloge imajo vsak dan z izjemo petka, ali morajo kaj narisati ali napisati večinoma za dobrih 15 – 20 minut dela. Bojo pa postopoma imeli vedno več. Tako da moram povedat da smo mi z našo šolo zelo zadovoljni. Sem pa že od drugih slišala, ki imajo isto stare otroke kako veliko zahtevajo od njih.

lp

Hvala Selena. Tole je bilo pa zelo poučno. Jaz se sama ne bi nikoli spomnila
takšnega učenja z dominami. Resnično bi lahko obstajali tečaji za starše za učenje branja, če v šolah tega več ne učijo.

Moj 6-letnik je sicer letos začel s šolo, pozna vse črke, povezovanje pa mu dela težave. Jaz bi ga rada do drugega leta naučila brati brez večjega stresa in vidim, da bodo tele domine super rešitev. Pa še izdelovati jih bo pomagal.

Hvala še enkrat.

Tudi naš starejši hodi v 2/9 letke. Naogo imajo vsak dan, a dela ima za nekaj minu, par računo, kaj za narisati ipd… Bere še ne vsaj ne dobro, krajše besede in kakšen stavek že spravi skupaj ni pa še sposoben prebrati zgodbe. Naši otroci so sicer že v 1 razredu najmanj 2x tedensko prinesli torbo in imeli domačo nalogo, tako da jim preskok na vsakodnevne naloge ni nič posebnega. V prvem razredu so tudi začeli z bralno značko, prebrati mislim da smo morali 5 ali 6 knjig, ki si jih je po svoji želji izbral v šolski knjižnici. Zgrozila sem se ko je sin prinesel Velik atlas dinozavrov ali nekaj podobnega, ki sva ga brala skoraj 2 tedna. Poleg tega so vsi učenci imeli interesno dejavnost pobarvana pravljica, tu pa so vse prebrali in narisali v šoli. In tudi že v prvem razredu so velikokrat kaj za prinesli v šolo in nikoli niso imeli listkov.
Mislim pa da kompliciramo starši in otroci brez večjih problemov sodelujejo in se naučijo.
LP A.

Saj ni res! Zdaj naj bi starši otroke učili brati, zakaj pa imamo šole! Teoretično je tako, da naj bi v šoli 40% časa namenili utrjevanju snovi, v praksi je pa očitno večinoma tako, da učitelji prelagajo to na starše. Res je prav, da se starši kdaj ukvarjajo z otroki, a predvsem bi morali početi nekaj v zvezi z gibanjem, saj tega otrokom v šolah krepko primanjkuje. Vse bolj sem zadovoljna, da je moja 7-letnica na Waldorfski šoli. Res vožnja vzame nekaj časa, a zaenkrat učenci vse opravijo v šoli in popoldne smo vsi prosti. Tudi, če kdo kdaj manjka, mankajočo snov (vsaj zaenkrat) nadoknadi v šoli med odmori, ne pa da si starši izposojajo zvezke od sošolcev in (spet) zvečer prepisujejo.

Kot rečeno, mi do 4 razreda, kjer smo sedaj, je morda trikrat nekaj naredila popoldne doma – OSTALO VSE V ŠOLI. To je tudi eden od teoretičnih temeljev logike devetletke – vse otrok naredi, utrdi in se nauči v šoli. Doma je le bralna značka.

Tudi mi imamo hčer v 2./9 in tudi mi smo glede branja dobili podobna navodila kot pri MojciG – berite, berite, berejo naj otroci, berejo, berejo – seveda še niso vzeli niti ene črke (v šoli, mislim – naša jih k sreči vse pozna in tudi bere dvočrkovne). NI ZA VERJET!!!
v 1. razredu smo dobili navodila, da naj jih z branjem ne obremenjujemo – sem mislila, da bodo prve korake v svet branja naredili v 2. razredu – zdaj pa BUM – otroci naj berejo SAMI. Seveda je povdarek tudi na branju staršev, vendar nič manj na branju otrok. Seveda sem stvar vzela zares (kaj pa naj?!) in sva začeli brati. HVALA SELENA – zelo koristni nasveti za začetnika. Takoj danes bom poiskala Prvo berilo (in HVALA MOJI TAŠČI, da ga je hranila 30 let) in naredili bomo domine. Kar je povedala Selena glede soglasnikov in samoglasnikov, drži kot pribito – otrok zna brez problema prebrati soglasnik, ki mu sledi samoglasnik. Če temu ni tako, ga “prebere” čeprav ga ni. Sem mislila, da je samo pri naši tako, zdaj pa razumem. Hvala Selena še enkrat, zdaj so mi stvari jasne in nam bodo prihranjene solzne oči naše Urše.
Glede bralne značke in domačega branja pa – tudi pri nas bo obvezno za vse, vendar šele marca, ko naj bi pa že vsi poznali črke in brali in bi otroci knjige prebrali sami.

Pri nas tako hudo ni bilo. Bralna značka je bila zaželjena, ne pa nujna. V drugem razredu smo knjige še brali starši, saj se takrat šele učijo brati. Če morajo otroci kaj prinesti v šolo, vedno dobijo pisno obvestilo. Tudi letos, ko je v 4. razredu.
Pri nas se je problem pojavljal v podaljšanem bivanju. Tam naj bi otroci naredili nalogo. Vendar pa učiteljica tega ni nikoli preverila. Naša hčerka je počasna in naloga ni bila skoraj nikoli dokončana, zato je v zvezku vedno nosila “manjka DN”. Stvari so so popravile, ko se učiteljici odločno povedala, da je zaradi tega ne mislim kregati, ker je učiteljica podaljšanega bivanja tam za to, da to preveri in zato tudi plačana.

Tašika, ne bo držalo. Učitelji niso v PB zato, da preverjajo domače naloge, za to so starši. Sploh pa ministrstvo že nekaj let priporoča, da naj se v PB domačih nalog sploh ne bi pisalo oz. da bi le te imele čim manjši delež v okviru dela PB.

Hm, ne vem, a pri nas (4r) ima pouk do 12 ali pa do 13 ure, takrat lahko otroka vzameš domov, ker je “program” zaključen. Nadaljuje se delo s pomožno učiteljico do 14.15, ko se delajo domače naloge in dodatnoizobraževalne zadeve (takrat tudi rešujejo kakšne revije ipd). TAKRAT SE DELAJO DOMAČE NALOGE. Od 14.15 do 15 je podaljšano bivanje. Od 15 ure naprej do 16.15 pa je varstvo po pouku, ko so na igrišču če le ni snega ali dežja.
Enako je imela v bistvu od prvega razreda naprej, le da je imela pouk do 12.05.