Spostovani,

Vec let se borim z tromboznim hemoroidi, pa tud z hemoroidi katere natipam zunaj. Po pregledih je pa zdravnica vgotovila notarnje hemoroide, ter svetovala ligacijo. Vmes je pa promrmljala, da to naj ne bi resilo bodoce tromboze, nisem pa vec vprasala, ker se tolk dogajalo v tem casu (ligacija itd).

Ko sem pa prisla domov, sem ure in ure brala o tem in se ucila kaj so tocno hemoroidi, o anatomiji rektuma, anusa itd, ter ozilja. Sem veterinarka, no pri zivalcah ne gremo tolk globoko v anatomijo hemoroidov, ker zivalce nimajo ni bliz tolk problemov z tem.

Moje “raziskave” so pa povzrocile vec vprasanj, kot so mi dale odgovorov. Kolorektalni/proktoloski svet se zgleda deli na:

1. Ene, ki recejo, da so ta “pravi” hemoroidi samo izkljucno notarnji, ce pa prolapsirajo, se klicejo “zunanji”, ostalo je vse misnomer (torej, zunanjih hemoroidov ni). Ko se naredi ligatura notarnjih, se direkt vpliva tud na “zunanje”, ker so zunanji samo prolapsirani notarnji.

2. Drugi pa definitivno locijo “notarnje hemoroide, ki prolapsirajo”, pa totalno posebaj “zunanje”, ki naj bi vedno bli “zunaj” sam ne vedno “nabrekli”. Za te, zunanji so ti kje se naredi trombos, tu pa tam se naredi tud v notarnjih. Ko se naredi ligatura, to ne vpliva na zunanje hemoroide.

Sem prisla do tega, da nisem vec ziher normalne anatomije rektuma/anusa, tud patologije ne razumem, pa kaj bo na koncu ligatura naredila, da pomaga, za razlicne hemoroidicne simptome. 🙂

Vem, da je to veliko vprasanje, no, ce kdaj imate casa in volje, bi bila zelo vesela razlage,

Velika hvala,

Irina

odgovarjam v več delih, ker je moj odgovor predolg.

Lepo pozdravljena! 

Zanimivo vprašanje. Jaz bi se vsekakor štela v skupino 2 in vam bom poskušala predvsem iz anatomskega vidika razložiti zakaj. Nekatere izraze bom morda nekoliko poenostavila za namene razumevanja tudi morebitnih drugih bralcev. 

Anatomija človeškega anorektuma (priznam, sem šla tudi pogooglat pasjo anatomijo ;)):

Zunanji del pokriva koža, ki se preko zadnjične odprtine/anusa širi tudi navznoter ter pokriva začetni del analnega kanala (okoli 2-3 cm). Šele tam se pojavi prehod v sluznico (torej iz ploščatega epitelija v visokoprizmatski). To mejo imenujemo zobata črta/ Linea dentata iz preprostega razloga, ker ima tudi makroskopsko nazobčan izgled. 

S strani ven imamo dva hemoroidalna pleteža in sicer notranji hemoroidalni venski pletež (leži 5-8 cm globoko in ga pokriva sluznica, oživčenje tukaj je visceralno) in zunanji (leži v analnem kanalu, pokriva ga koža, oživčenje je somatsko). 

Notranji hemoroidi so sluznične blazinice, imamo jih torej vsi, so relativno iztisljivi in zato bolj kot ne netipni, delimo pa jih v 4 stopnje:

Normalne ali blago nabrekle blazinice
Nabrekli, ki prolabirajo v analni kanal, se pa po napenjanju ali defekaciji spontano reponirajo
Povečani ki ob napenjanju izpadejo ampak jih je možno ročno reponirati
Trajno izpadli, ki jih tudi ročno več ni možno reponirati. Te prepoznamo po drugačni barvi (rdečkasta barva, napram ostali koži, ki je prav tako lahko otečena, velikokrat je možno videti tudi zobato črto)

Seveda se lahko v tem pletežu pojavi tromboza, takrat je hemoroid trd, strdki pa vijoličasto prosevajo, ni pa nujno da izpade, lahko je le tipen v notranjosti.

Zunanji hemoroid:

najbolj poznana verzija je tromboziran hemoroid; pride do strdka v zunanjem pletežu, ki nato zaradi pritiska povzroči še dodatno oteklino, zaradi hitrega raztezanja struktur in drugačnega oživčenja kot pri notranjih so običajno zelo boleči. Lahko zaradi pritiska sam “poči” in izlije se kri s strdki, lahko kirurško “simuliramo” ta dogodek tako, da v lokalni anesteziji naredimo majhno zarezo in iztisnemo strdek. Lahko se zgodi tudi nič od naštetega in telo začne strdek razkrajati, oteklina in bolečina se zmanjšata, strdek pa v nekaj tednih izgine. 
Kožne gube: gre za ohlapno prazno kožo na anusu, največkrat ostane po kakšnih tromboza kot posledica raztegovanja kože preko njene elastičnosti. 
Otekli zunanji hemoroidi brez tromboze: oteklina se lahko pojavi zaradi naprezanja, težkega odvajanja, pritiskanja. Gre pa za momentalni prestop tekočine iz žil zaradi omenjenih razlogov, obicajno se spontano pomiri vsaj do neke mere. 

So se druge zadeve ki lahko dajejo sliko predvsem zunanjih hemoroidov, bolj v sklopu analne fisure, ki je sicer precej pogosta zadeva ampak o njej ne bi dolgotvezila 🙂 

Pripenjam tudi en link, kjer sem našla eno zelo dobro sliko (od Netterja, ki še zdaj velja za enega glavnih anatomov na svetu): https://basicmedicalkey.com/hemorrhoids-and-hemorrhoidectomy/

Pa če sedaj še poskušam odgovoriti direktno glede vaših dvomov: 

notranji hemoroidi s tem da so povečani se povešajo navzdol in lahko delajo pritisk na analni kanal, prolabirajo čez sfinkter, povzročajo otekanje in s tem je nekoliko več verjetnosti za kakšno trombozo na zunanjem pletežu – zaradi pritiska nanj
Prazen prostor v koznih gubah prav tako omogoča lažje nabiranje otekline, spet prihaja s tem do motenj mikrocirkulacije
Ker že cel čas striktno ločujem notranje in zunanje – tokrat ne bom 😉 človeško telo je le povezan sistem in koža nad zunanjimi prehaja v sluznico nad notranjimi hemoroidi. Včasih se da s podvezo/ligaturo notranjega hemoroida celoten ta del narediti nekoliko manj ohlapen, kot nek “mini lifting”. Notranji hemoroid se podleže, vse skupaj se napne in s tem se včasih tudi kakšna kozna guba nekoliko zmanjša 😉 
Dejstvo pa je da če gre za ponavljajoče tromboze, dajte morda razmisliti o svojih aktivnostih pred pojavom; fejst športanje, čepenje, dvigovanje, zaprtje, driske, sprememba okolja, stres, genetika? 

Spoštovana Dr. Ramšak,

Najlepša hvala za natančen odgovor! Fantastično, da ste pogooglali psečo anatomijo, glede na to, kolk je podobna naši, pa vseeno nimajo problemov z hemoroidi ni bliz tolk pogosto koliko jih imamo mi, je interesantno zamisliti zakaj je ta razlika…verjetno ogromno vlogo igra pozicija hoje (na dve nogi vs na vse stiri), no na to temo, sem se pa zgubila v svetu googlanja o opicah in hemoroidov (nek “in between” pozicije hoje človeka in psa), torej, čas je, da zdaj mal neham z googlanjem. 🙂

Link/slika katero ste poslali odlično pravzaprav demonstrira mojo zmedo, ker na teh večjih slikah izgleda kot da sta notarnji in zunjani plexus povezana z konkretnim ožiljem/žilo. No slike, ki pa kažejo tri možnosti hemoroidov (notarnji, zunanji, ter oboje naeknrat) definitivno ločijo vse te tri opcije. Samo mi še zmer ni totalno jasno, kako pa ta notarnji tu pa tam ostane sam notarnji, tu pa tam se spojijo (z to povezavno žilo?) sa zunanjim, v bivstvu, kako ta žila, ki naj bi na slikah povezala te plexuse, enkrat “dovolila” komunikacijo čez njo, drugič pa ne?

Ste me razveselili z “facelift” idejo, ker dokler tle sedim spet z zelo bolečo trombozo zunanjega plexusa (ki se začela mal prej ligature notarnjega na drugi lokaciji, tko da ni ligatura kriva), si mislim, zakaj sem sploh šla čez te ligature, če ne bojo zrihtale tromboze…No, kot sem rekla, vaš “facelift” koncept mi pa daje vsaj malo upanja. 😀

Kar se tiče vašega vprašanja zakaj bi dobivala tromboze, mislim, da sta stres pa genetika največji faktori, pa verjetno tud že mal začarani krog: mislim, da si že tolk časa ne upam sedeti normalno, ker je vedno neki vrag, da verjetno sedim pikico po strani/nerodno, sploh ne vem več, katerih pozicij naj se izogibam, katere pa so primerne. Najrajše bi visela naopačke kot netopir, imam občutek, da je to najboljša in edina pozicija za zdrave hemoroide. 🙂

Lep pozdrav!
Izgleda res da venski pleteži so pri psih zelo drugačni anorektalno, so pa opičji zlo podobni, zato je veliko “hemoroidnih” študij bilo narejenih na opicah. Ampak ja, bolje da obe neha a googlat 🙂

Glede te povezovalne vene, ki vas tako muči, jaz bi rekla da pride do “spojitve” v primeru 4. stopnje notranjih hemoroidov, ko izpadejo na nivo zunanjega pleksusa. Venski pritisk je povečan toliko da vpliva tudi na povezovalno žilo.
Saj veste, venski sistem je ena velika mreža 😉

Glede na opis sta pri vas verjetno prisotni dve ločeni stvari, ki sta nekoliko posredno povezani, vendar ni nujn oda bo zdravljenje ene vplivalo na stanje druge težave.

lp,

Pozdravljeni!

Obračam se na forum, ker zaradi praznikov nikakor ne morem do zdravnika.

Kakšen mesec ali dva sem opažala svežo kri na toaletnem papirju po odvajanju blata (bolj trdo blato), in sem kontaktirala zdravnico – rekla je da počakam, da verjetno je razpoka.

To je minilo in nekaj časa nisem krvavela in imela težav.

Sedaj pa ponovno – sveža kri na toaletnem papirju in malo v školjki.

Zatipala sem manjšo bulico, manj kot 1 cm veliko na zunanji strani analne odprtine. Sicer malo boli, vendar pa ne preveč. Skrbi me, kaj bi to lahko bilo – je nevarno?

Samo ko odvajam blato, me peče če je bolj trdo, če je mehko malo zapeče ali pa nič. Kdaj je tudi močna bolečina ob trdem blatu.

Zanima me na kaj to lahko nakazuje?

Seveda se bom obrnila na zdravnico takoj ko bo možno.

Lep pozdrav!

težave, ki jih navajate res kažejo najbolj na razpoko (sledovi krvi, pekoče in boleče v odvisnosti od konsistence blata) – predlagam da preberete pripet prispevek o analni fisuri.
bulica, ki ste jo zatipala je obicajno oteklina ali tromboza zunanjega hemoroida, načeloma nenevarna stanja, ki so tudi prehodne narave.

lp,