Ali so moški res preveč čustveni?
Preveč čustveni za kaj? Za kegljanje, peko piškotov? Preveč čustven je lahko nekdo za nekoga, torej to je nekaj subjektivnega. Nekdo, ki je preveč čustven, lahko nekoga privlači, drugega pa odvrača.
Ženske rade rečejo: »Moški si želijo samo seks …«, medtem ko moški radi govorijo: »Ženske hočejo samo denar in šoping …«. No, ni ravno tako. Oboje je del življenja, dejstvo pa je, da tisti, ki tako površno posplošujejo, javno kažejo, da vedo zelo malo o naravi enih in drugih. Vsak od nas je drugačen, obstajajo pa značilne lastnosti in recepti, kako se dotakniti srca ženske in moškega, in nasprotno, kako enim in drugim stopiti na ego.
Ker ne poznamo bistvenih razlik v moški in ženski miselnosti, drug od drugega pričakujemo več, kot si lahko zares ponudimo, kar vodi v neštete, povsem nepotrebne nesporazume v partnerstvu, družini, med prijatelji in na delovnem mestu.
Ženske imajo kar nekajkrat močnejše emocije od moških, tako lahko bistveno bolj uživajo in tudi trpijo kot moški. Ko so ženske srečne, so vsi srečni, ko pa trpijo, trpijo vsi, zato je tako pomembno, da so vedno preskrbljene in zadovoljne, saj njihova zavest in počutje odločilno vplivata na vse okrog, še zlasti na otroke.
Moški, ki to ve, bo ženski vedno dal vse, kar potrebuje (ne pa nujno vsega, kar si želi). Pameten moški, ki ve, kako pomembno za srečo in zdravje zveze in otrok je, da je ženska mirna in zadovoljna, bo za družino poskrbel v vseh pogledih in ne bo dopuščal tega, da bo ona zgolj zaradi denarja delala v okolju, ki ji nikakor ne ustreza, če seveda sama ne želi tako. Samo v tem primeru lahko računa na to, da bo ženska sposobna dati svoj neprecenljivi prispevek v odnosih in vzgoji.
Dom, kjer so ženske spoštovane, preskrbljene in zadovoljne, privlači vse obilje in predstavlja pravi mali raj na zemlji, moškega, ki grdo ravna z žensko, pa življenje slej ko prej uniči v vseh pogledih.
Moški praviloma obožuje rutino, za žensko pa je rutina nekaj najbolj groznega, kar se ji lahko zgodi. Moški živi za cilje, ženska pa živi za emocije; moški živi za zmage, ženska pa za harmonijo. Prva potreba žensk je varnost, ko pa je ta zadovoljena, pride na vrsto raznolikost.
Zelo nenavadna razlika je tudi v zgradbi subtilnega telesa moških in žensk. Pri moškem hkrati deluje bodisi razum bodisi čustva in čutila, pri ženskah pa vedno deluje oboje hkrati. To jasno vidimo v tem, da moški praviloma najlaže razmišlja, ko je sam, dekleta pa navadno v primeru, ko jim je težko, nekoga pokličejo in se pomirijo s pogovorom. Oboje ima svoje prednosti in slabosti; težava moškega uma je, da ko je zelo čustven ali neobvladan, njegov razum popolnoma odpove, slaba stran ženskega uma pa je, da se emocije nikdar zares ne izklopijo.
Zgodovina in sodobni mediji precej pogosteje omenjajo moške, ko govorijo o genijih, zanimivo pa je, da se moški omenjajo precej pogosteje tudi, ko je govor o – norcih. Zapisano je bilo, da moški, ki ga vodijo čutila, um in čustva, ne more dobro uporabljati svojega razuma, inteligence, tako lahko iz tega razumemo, zakaj moški pogosteje počnejo povsem nerazumne reči. Zgodovina in sodobna znanost radi pozabljata, da vrsta genialnosti, ki jo imamo danes za genialno, še zdaleč ni edina genialnost; vse spoštovanje številnim izjemnim matematikom, kemikom, fizikom in drugim mislecem, zame osebno pa je še precej večji genij, kot nekdo, ki je sposoben izračunati neštete enačbe in integrale ter oceniti razdaljo do sonca in lune, tisti, ki je sposoben ravnati z ljudmi nežno, ljubeznivo, strpno, požrtvovalno in potrpežljivo, velikokrat za ceno lastnega neudobja. To so iz generacije v generacijo počele naše svete mame, za kar pa niso dobile nobenih državnih in evropskih priznanj, dobile pa so močno družino, osebno zadovoljstvo in, kar je najpomembneje, mir. Danes smo ženske za ceno nevzgojenih otrok in nepovezanih družin vpregli v industrijo, kjer marsikatera gara kot osel, številni ljudje, direktorji in predsedniki pa tudi na račun tega vse življenje ostanejo na ravni zrelosti desetletnega otroka. Sam zase pred šestimi leti težko rečem, da sem razmišljal kaj bolj zrelo kot povprečni šestošolec v OŠ Bežigrad ali OŠ Boštanj, četudi sem bil sposoben finančno preskrbeti sebe in tedanje dekle.
Ena ključnih napak, ki jih delajo moški, je, da radi dajejo nasvete vedno, ko jim ženska kaj potoži. Nikar ne delajte tega! Ženska se pomiri, ko jo nekdo razume. Ko nam nekaj govori, ne potrebuje nasveta, potrebuje le posluh.
Moški sčasoma dobre kvalitete pridobivamo, dekleta pa imajo vse dobre lastnosti že od rojstva, a jih zaradi družbe postopno izgubljajo. Ženska v izjemni meri oblikuje dinamiko v odnosih, zato je zanjo še posebej zelo pomembno, da odlično pozna zakonitosti medsebojnih odnosov.
Prava narava in dolžnosti enih in drugih postanejo najbolj očitne, ko se dva zaljubita. Takrat je moški odločen, delaven in odgovoren, ženska pa mila in ljubezniva.
Moški moramo dojeti nekaj; dejstvo je, da ženska občuti nezadovoljstvo in nemir, ko se moški obnaša kot otrok; družino si želi ustvariti s pravim moškim, ki ji zagotavlja zaščito in podporo, z nekom, ki vedno pomiri njen um, pogosto pa je razočarana, ko se moški obnaša ravno nasprotno – kot otrok, in pričakuje, da ga bo ženska ščitila, mirila in mu zagotavljala udobje ter mu ‘brisala nosek’. To odnos mož/žena spremeni v odnos mati/sin in je daleč od tega, kar si oba želita in potrebujeta.
Redke sodobne ženske poznajo skrivnosti moške narave in ega … Tako pristopajo k njim povsem napačno, kar vodi v številne povsem nepotrebne prepire in nesporazume. Ženska je kot vrat, ki obrača glavo, zrel moški pa ne more ne ustreči nežni in ljubeznivi ženski, ne želi pa ustreči nekomu, ki to zahteva od njega. Ženska s svojim obnašanjem sama odloča, ali bo imela zvestega in delavnega ali pa, nasprotno, neodgovornega in nezrelega moža.
Na dolgi rok lahko preživi le zveza, v kateri se vsaj eden od partnerjev ukvarja s kakovostnim delom na sebi. Nekdo, ki se ne samoizpopolnjuje, postane dolgočasen drugim in samemu sebi.
Če želijo ženske, da bodo moški zares moški, jim morajo najprej to same dovoliti in fante že kot majhne vzgajati v moške, in ne v copate. Moški obožuje položaj zaščitnika in se čuti dolžan poskrbeti za vse, ki mu to dovolijo, sicer lahko razvije nagnjenje k slabim razvadam in dobi občutek, da je ljudem v napoto. Kadar poskuša ženska prevladati nad moškim, on navadno postane šibek in začne piti, varati ter (p)ostane neodgovoren ali celo nasilen, saj njegov um in ego tega ne preneseta. Žalostno in grozno je videti, koliko nasilja je v sodobnih družinah in zvezah. Ženska je pogosteje nasilna psihično, moški pa fizično.
Moški potrebuje občutek, da vodi, ščiti in ima glavno besedo. Moški, ki nima tega občutka, to potrebo po občutku kontrole in pomembnosti skuša zadovoljiti z drogami, igrami na srečo, pornografijo ali nezvestobo. Posledično najbolj trpi ženska, saj se ob negotovem in šibkem moškem ne more počutiti srečne, ljubljene in zaščitene. Sodobne ženske pogosto garajo kot osli, ženski pa ni treba delati nobenih čudežnih stvari, da bi jo imel moški rad. Dovolj je to, da je ženska; ženska pa pomeni odnosi. Nekdo, ki obvlada to znanost, je neprecenljiv za vse okrog njega.
Danes smo moški bolj podobni ženskam, ženske pa moškim. To ne ustreza nikomur razen trgovcem, ki služijo na račun naše nesreče.
Ženske so po naravi zelo predane, a le nekomu, ki natančno ve, kaj dela, in ki je tudi sam predan nečemu ali nekomu posebnemu.
Izogibajte se moških, ki nimajo smiselnih in vzvišenih ciljev v življenju. Takšni moški bi se radi z vami le igrali ali pa bi radi, da ste jim mama, žena in Bog v eni osebi, moškim pa se je dobro izogibati trmastim in ostrim prepirljivkam, četudi so na videz lepe kot angel.
Starodavna modrost in razni spisi pravijo: ”Moški vodi, ženska sledi.” To si moški navadno razlagajo takole: “Karkoli rečem, mora ženska preprosto storiti. Jaz rečem skoči, ona pa reče, kako visoko.” To je krasen zakon, a ne? V resnici pa to, da ženska sledi, pomeni naslednje: karkoli pričakujem od nje, moram najprej delati in živeti sam. Če se kregava in želim, da uvidi svojo napako, moram najprej uvideti svojo. Če želim, da mi služi, moram najprej sam primerno služiti njej. To pa je nekoliko drugačen koncept vodenja, kajne? To je pravo vodenje, pravi ‘leadership’.
Moški, če želiš voditi, vodi z zgledom – to najprej delaj sam in pokaži, kako.
Sodobnim moškim (in ženskam) manjka ustrezen trening, ki bi jih poučil o tem, kakšna je njihova vloga v odnosih in svetu. Kaj storiti? Potrebujejo mentorje, ki jih lahko to naučijo.
To znanje ni uporabno le v odnosu do partnerja, ampak tudi v odnosu do staršev, otrok in sodelavcev. Nihče od nas navsezadnje ni niti ženska niti moški, trenutno pa imamo (mi kot posameznik, oseba) eni telo moškega, drugi telo ženske, zato je dobro vedeti, kakšne so karakteristike enega in drugega ‘vozila’. Uporaba tega znanja v praksi daje čudežne rezultate.
(Andrej Pešec)
To kar ste napisali, da so danes vloge moskih in zensk zamenjane bi se z vami zelo strinjala… Nekako imam obcutek, da moski zelo tavajo, in se nekako ne znajdejo oz nimajo dobro dolocenih ciljev oziroma zadovoljni so ze s tem kako je… Nimajo nekih visjih ciljev, zelj, nekako ne zelijo vloziti preveliko truda v dolocene stvari… Dobila se obcutek da razmisljajo nekako tako: Bolje da je tako kot je, kot pa da bi se malo bolj potrudil, dosegel nekaj vec in bil bolj “izpopolnjen”. Torej ne da se jim ukvarjati ne s tem, da bi vezali, da bi hodili na zmenke, zeleli boljso sluzbo… Vse jih predstavlja velik napor, za katerega se raje ne potrudijo in pustijo stvari tako kot so… Zakaj bi recimo vlagali svojo energijo v zmenke, dobivanje s punco… Ne da se mi s tem ukvarjat, raje sem svoboden, in se nocem vezat… Noben mi ne bo govoril kako in kaj… Tudi punce imamo vcasih podobno misljenje – vsaj jaz, priznam. Strah me je, da se nekomu prepustila, izpovedala svoje obcutke, misli, zelje… Zakaj? Zato, kr vem da bo to vecino moskih odgnalo vstran… Strah jih je da bi se mogli vezat, vlagat energijo v to… Nwm take obcutke sem dobila zadnjih 5 let, in sedaj se bolj opazam, da dejansko to drzi… Rada bi nekoga spoznala, ki nebo pobegnil, ce mu bom po enem mesecu pisanja povedala da mi je vsec, ki bo na vprasanje ce greva nakavo napisal, ja, kje se dobiva, in kdaj… Ne pa ignoriral, to kar punca napise, oz v strahu odpise, se boma zmenla… Ne vem ali punce hitijo v zvezo in se tega fantje prestrasijo ali dejansko vse to tako poteka… Hm… Ne vem… Enostavno ni nekega recepta, oziroma prevec se globji odnosi, custva oddaljujejo od ljudi in odnosov. Dobro je najti nekoga, ki se s tabo razvija, raste, ki razume, ljubi, obcuduje zensko oziroma obratno… Torej harmoničen odnos.
Zdaj pa pojdi korak nazaj, v primarno vzgojo teh fantov in prideš do ali permisivne vzgoje (torej razvajeni), ali do staršev kontrol frikov, morajo vse nadzirat, delajo vse namesto njih, ali do posesivnih mam, ki so zamenjale odnos mož-žena, in ga nadomeščajo z odnosom sin-žena/mama in na koncu imaš to, o čemer pišeš; pasivne, razvajene, lene..
Kdo je kriv?
Družba, vsak posameznik, preteklost, vzgoja, vera…
Vsega po malem..
Rešitev?
Učenje, izobraževanje, osebnostna ras, zavedanje…kdo si, kaj si, kaj si želiš…
Zakaj bi karkoli, če mi ni treba oz.mi ni nikoli ni bilo treba..
Zdaj pa pojdi korak nazaj, v primarno vzgojo teh fantov in prideš do ali permisivne vzgoje (torej razvajeni), ali do staršev kontrol frikov, morajo vse nadzirat, delajo vse namesto njih, ali do posesivnih mam, ki so zamenjale odnos mož-žena, in ga nadomeščajo z odnosom sin-žena/mama in na koncu imaš to, o čemer pišeš; pasivne, razvajene, lene..
Kdo je kriv?
Družba, vsak posameznik, preteklost, vzgoja, vera…
Vsega po malem..
Rešitev?
Učenje, izobraževanje, osebnostna ras, zavedanje…kdo si, kaj si, kaj si želiš…
Zakaj bi karkoli, če mi ni treba oz.mi ni nikoli ni bilo treba..
[/quote]
Zadnji stavek se mi je izmuznil na konec, spada pa pod …”pasivne, razvajene, lene..”
Zdaj pa pojdi korak nazaj, v primarno vzgojo teh fantov in prideš do ali permisivne vzgoje (torej razvajeni), ali do staršev kontrol frikov, morajo vse nadzirat, delajo vse namesto njih, ali do posesivnih mam, ki so zamenjale odnos mož-žena, in ga nadomeščajo z odnosom sin-žena/mama in na koncu imaš to, o čemer pišeš; pasivne, razvajene, lene..
Kdo je kriv?
Družba, vsak posameznik, preteklost, vzgoja, vera…
Vsega po malem..
Rešitev?
Učenje, izobraževanje, osebnostna ras, zavedanje…kdo si, kaj si, kaj si želiš…
Zakaj bi karkoli, če mi ni treba oz.mi ni nikoli ni bilo treba..
[/quote]
Ampak vcasih se niso v tej smeri nic kaj izobrazevali. Toliko kot je sedaj na voljo materiala okrog odnosov, ga ni bilo nikoli.
Ampak vcasih se niso v tej smeri nic kaj izobrazevali. Toliko kot je sedaj na voljo materiala okrog odnosov, ga ni bilo nikoli.
[/quote]
Glede izobraževanja in zavedanja samega sebe sem mislila bolj celostno, ne samo na področju prebiranja bolj ali malo manj populističnih knjig o odnosih..
Je pa seveda malce paradoksalno, danes nam je sicer dostopno veliko več (tako materiala kot zakonov, ki nam to dovoljujejo), a je ravnotako v vsej tej poplavi tudi veliko več manipulacij in zavajanj, tudi laži, kar zahteva od posameznika toliko več energije, slalomiranja med kvaliteto in škart robo, med tistim kar te izboljšujeje kot človeka in tistim kar ti škodi, te uničuje..
Res je zanimivo, da vec kot je materiala za “ucenje”, vecja je zmeda… En velik paradoks, ce se tako izrazim… Clovek bi pricakoval ravno obratno, vendar pri tem naletimo na oviro.
Spomnim se srednje sole, ko nam je profesorica psihologije dejala: vasih so bili 3 samponi za lase, in tocno si vedel katerega bi vzel, danes jih je 30, in ze se clovek izgubi, saj ne ve katerega vzeti. Prebira informacije na zadnji strani in je se bolj zmeden, na koncu pa si rece ah, bom kar tega vzel, torej kar nekega cist xy… Nekako se mi zdi podobno glede odnosov… Prevec informacij, med katerimi se clovek izgubi in enostavno ne ve kako delovati, katere knjige, clanke prebrati, da dobi koristne nasvete… Ko jih prebere si misli, aha, tako naj bi to slo, vendar pride v dejansko situaciji do ovire, za katero je potrebna iznajdljivost, in pri kateri clovek zablokira, saj o tem sploh ni pisalo v clanku…. Ali pa pride pri njemu do neke cisto drugacne situacije kot je omenjena oz opisana in prav tako ne ve vec kako naprej… Res je vecina bolj izobrazenih kot prej, vendar imam obcutek da vsem primankuje iznajdljivosti, spostovanja sebe, drugih… Torej primankuje nam osnovnih vrednot…
Jaz osebno vem le to,da so že davno minili casi,ko je mozakar,kerlc pravi,po gmajni z gorjaco iskal kaksno divjo žival za vecerjo,ženka pa je v votlini prebirala jagode in tiho čakala,da se kerlc vrne in si jo grobo vzame.
Smo si pa v teh par milijonih let le prisli malo bliže.Upam.
Sicer je ves ta vmesni cas izgubljen.Kje pise da noben moski ne sme znat zajokat in da nobena ženska ne zna vozit kamiona.
Naj povem cisto enostavno:vsak naj si najde primernega sopotnika.Ce so nekomu vsec možace,hvala bogu,naj si najde taksno,ki bo namesto njega sekala drva.In ce ima kaksna deklica rada nezno mosko dusico naj si jo pac najde,pa bosta skupaj nabirala rožice in prebirala pesmi.Cisto enostavno.Amen.
Zdaj pa pojdi korak nazaj, v primarno vzgojo teh fantov in prideš do ali permisivne vzgoje (torej razvajeni), ali do staršev kontrol frikov, morajo vse nadzirat, delajo vse namesto njih, ali do posesivnih mam, ki so zamenjale odnos mož-žena, in ga nadomeščajo z odnosom sin-žena/mama in na koncu imaš to, o čemer pišeš; pasivne, razvajene, lene..
Kdo je kriv?
Družba, vsak posameznik, preteklost, vzgoja, vera…
Vsega po malem..
Rešitev?
Učenje, izobraževanje, osebnostna ras, zavedanje…kdo si, kaj si, kaj si želiš…
Zakaj bi karkoli, če mi ni treba oz.mi ni nikoli ni bilo treba..
[/quote]
Sem eden takih, ki mu te “odnosi” pomenijo toliko kot lanski sneg pa nobena od tvojih analiz ne drži. Ne da se nam ne da ukvarjat s tem ampak ni vredno, ker nam samsko zivljenje daje toliko enih prednosti, ki nam ga nobena veza ne more dati, zraven pa po tem povezovanjem nimamo nobene potrebe pa?? In kdo pravi, da to moraš? Danes se mora sam še umreti, ostalo je izbira in nekateri smo izbrali življenje brez partnerstva.. Tudi zenske izberejo raje sebe in kariero pred partnerjem in otroci in cisto prav je tako, ni zenska vec masina za rojevanje in kuhanje ampak je lahko samostojna,uspesna in ima v zivljenju se kaj vec, kot posrane plenice in nespeglane cunje, ter se zavedajo kaj je partnerstvo – ujetost in ovira..
Sem eden takih, ki mu te “odnosi” pomenijo toliko kot lanski sneg pa nobena od tvojih analiz ne drži. Ne da se nam ne da ukvarjat s tem ampak ni vredno, ker nam samsko zivljenje daje toliko enih prednosti, ki nam ga nobena veza ne more dati, zraven pa po tem povezovanjem nimamo nobene potrebe pa?? In kdo pravi, da to moraš? Danes se mora sam še umreti, ostalo je izbira in nekateri smo izbrali življenje brez partnerstva.. Tudi zenske izberejo raje sebe in kariero pred partnerjem in otroci in cisto prav je tako, ni zenska vec masina za rojevanje in kuhanje ampak je lahko samostojna,uspesna in ima v zivljenju se kaj vec, kot posrane plenice in nespeglane cunje, ter se zavedajo kaj je partnerstvo – ujetost in ovira..
[/quote]
O “vrednosti”, kaj je in kaj ni vredno lahko presojaš, ko si dal čez in eno in drugo.
Pametovat o stvareh, ki jih nisi doživel, ravno ne pije vode.
Enako glede tega, da lahko ovrednotiš in so ti jasne prednosti enega načina življenja, moraš zato vsaj malo podoživeti drugega.
Ponavadi je pa tako; vse ima svoje pluse in minuse.
Samsko življenje je lahko odlično, če človek tako živi zares iz sebe, se je tako odločil iz svojega notranjega bistva, poznavanja samega sebe.
V osnovi pa smo ljudje socialna bitja, potrebujemo fizično bližino, dotik, toplino, prijaznost, tako otroci kot tudi odrasli, v različnih interakcijah drug z drugim, zato je tudi težko verjetno in v zares V manjšem obsegu, takšnih iskrenih odločitev posameznikov za samsko življenje.
Ostali so to zato, ker jih žal usmerja vse prej, kot iskrena notranja želja po samskosti.
Glede na to, da nam nasplošno komunikacija šepa, tako enim kot drugim, lahko sklepaš, kateri razlogi vodi večino v samsko življenje.
Ampak nič bolje ni tudi na drugi strani.
Strah in beg v eno ali drugo.
Nepoznavanje samega sebe in nizko samovrednotenje.
Vse prej kot popotnica k zadovoljnemu življenju.
Sploh pa, notranje ZADOVOLJEN samski (pravtako tudi nesamski) človek niti pod razno ne piše in še manj blati in obsoja odločitve tistih, ki se odločijo nasprotno oz. drugače.
O “vrednosti”, kaj je in kaj ni vredno lahko presojaš, ko si dal čez in eno in drugo.
Pametovat o stvareh, ki jih nisi doživel, ravno ne pije vode.
Enako glede tega, da lahko ovrednotiš in so ti jasne prednosti enega načina življenja, moraš zato vsaj malo podoživeti drugega.
Ponavadi je pa tako; vse ima svoje pluse in minuse.
Samsko življenje je lahko odlično, če človek tako živi zares iz sebe, se je tako odločil iz svojega notranjega bistva, poznavanja samega sebe.
V osnovi pa smo ljudje socialna bitja, potrebujemo fizično bližino, dotik, toplino, prijaznost, tako otroci kot tudi odrasli, v različnih interakcijah drug z drugim, zato je tudi težko verjetno in v zares V manjšem obsegu, takšnih iskrenih odločitev posameznikov za samsko življenje.
Ostali so to zato, ker jih žal usmerja vse prej, kot iskrena notranja želja po samskosti.
Glede na to, da nam nasplošno komunikacija šepa, tako enim kot drugim, lahko sklepaš, kateri razlogi vodi večino v samsko življenje.
Ampak nič bolje ni tudi na drugi strani.
Strah in beg v eno ali drugo.
Nepoznavanje samega sebe in nizko samovrednotenje.
Vse prej kot popotnica k zadovoljnemu življenju.
Sploh pa, notranje ZADOVOLJEN samski (pravtako tudi nesamski) človek niti pod razno ne piše in še manj blati in obsoja odločitve tistih, ki se odločijo nasprotno oz. drugače.
[/quote]
O brez skrbi, da sem dal oboje čez in to dovolj, da vem, da mi samskost nudi tako udobje in ugodnosti, kot mi nobena veza ne. Kako bi drugače vedel, da je samskost boljša, če ne bi sprobal tudi veze, nekak, če uporabiš logiko malo. Se strinjam vse ima pluse in minuse ampak stvar je v tem, da meni samski lajf nudi precej več plusov, partnerstvo mi je pa prinašalo same minuse. Torej sem se osredotočil raje na pluse samskega lajfa in pustil za seboj minuse partnerstva.
Tu se tudi strinjam, točno zato sem se odločil za samski lajf, ker tako najboljše funkcioniram, ko se zanašam samo nase, zaupam samo sebi in imam rad samo sebe. Škoda le, da tega nisem vedel že leta in leta nazaj, bi si precej minusov partnerstva prihranil
Ljudje smo bitja, ki imamo svobodno voljo in se sami odločimo kaj in kako bomo. Saj vas razumem, cel lajf vas šopajo s tem, vam nabijajo strah pred samoto in samskostjo, stigmatizira se samske, da so kvazi normalni in potem imate v podzavesti nek strah pred tem. Socialnih stikov imam minimalno, pač tisto kar moram pa sem v zadnjih letih take stila miljonkrat bolj srečen, kot sem kdajkoli bil, doživljam lepe stvari, ki jih prej nisem. Je pa dejstvo, da večina ljudi pač rabi berglo za funkionirat, ne znajo biti samozadostni, ne znajo biti samostojni in srečni sami s seboj ampak pač potrebujejo berglo. Rezultat tega pa vse več ločitev, ko se bergla odloči, da gre po svoje. Sorry ampak meni je bergla ovira.
Ne bi vedel, vem pa kaj je mene vodilo v samski lajf. In kot pravim sem tako srečen in mi tako odgovarja.
Nobenega ne blatim, vsak se zase odloči. Ponavadi je pa tako, da mene drugi prepričujejo v nasprotno, jaz samo zagovarjam svoj lifestyle, ostali pa zgleda niso srečni v svojih “happy” vezah, če rabijo druge prepričevat, podzavestno s tem sebe, če je to to. Me pa zanima, ko že radi analizirate vzgojo samskih kakšna je bila vaša, da ste ločeni, samohranilci? 😉 Škoda, da te modrosti niste imeli v vezah, morda ne bi bili ločeni in taki imajo ponavadi največ za povedat. Hmm le kje ste bili, ko je bilo vaše mnenje pomembno? Aja my bad, takrat ni bilo o drugih ampak o sebi, je potem težje modrovati ane?
O brez skrbi, da sem dal oboje čez in to dovolj, da vem, da mi samskost nudi tako udobje in ugodnosti, kot mi nobena veza ne. Kako bi drugače vedel, da je samskost boljša, če ne bi sprobal tudi veze, nekak, če uporabiš logiko malo. Se strinjam vse ima pluse in minuse ampak stvar je v tem, da meni samski lajf nudi precej več plusov, partnerstvo mi je pa prinašalo same minuse. Torej sem se osredotočil raje na pluse samskega lajfa in pustil za seboj minuse partnerstva.
Tu se tudi strinjam, točno zato sem se odločil za samski lajf, ker tako najboljše funkcioniram, ko se zanašam samo nase, zaupam samo sebi in imam rad samo sebe. Škoda le, da tega nisem vedel že leta in leta nazaj, bi si precej minusov partnerstva prihranil
Ljudje smo bitja, ki imamo svobodno voljo in se sami odločimo kaj in kako bomo. Saj vas razumem, cel lajf vas šopajo s tem, vam nabijajo strah pred samoto in samskostjo, stigmatizira se samske, da so kvazi normalni in potem imate v podzavesti nek strah pred tem. Socialnih stikov imam minimalno, pač tisto kar moram pa sem v zadnjih letih take stila miljonkrat bolj srečen, kot sem kdajkoli bil, doživljam lepe stvari, ki jih prej nisem. Je pa dejstvo, da večina ljudi pač rabi berglo za funkionirat, ne znajo biti samozadostni, ne znajo biti samostojni in srečni sami s seboj ampak pač potrebujejo berglo. Rezultat tega pa vse več ločitev, ko se bergla odloči, da gre po svoje. Sorry ampak meni je bergla ovira.
Ne bi vedel, vem pa kaj je mene vodilo v samski lajf. In kot pravim sem tako srečen in mi tako odgovarja.
Nobenega ne blatim, vsak se zase odloči. Ponavadi je pa tako, da mene drugi prepričujejo v nasprotno, jaz samo zagovarjam svoj lifestyle, ostali pa zgleda niso srečni v svojih “happy” vezah, če rabijo druge prepričevat, podzavestno s tem sebe, če je to to. Me pa zanima, ko že radi analizirate vzgojo samskih kakšna je bila vaša, da ste ločeni, samohranilci? 😉 Škoda, da te modrosti niste imeli v vezah, morda ne bi bili ločeni in taki imajo ponavadi največ za povedat. Hmm le kje ste bili, ko je bilo vaše mnenje pomembno? Aja my bad, takrat ni bilo o drugih ampak o sebi, je potem težje modrovati ane?
[/quote]
Škoda le, da tega nisem vedel že leta in leta nazaj, bi si precej minusov partnerstva prihranil
Zakaj škoda? Ko vas je ravno ta izkušnja partnerstva pripeljala tam, kjer ste zdaj, bolj zadovoljni, v svoji samozadostnosti, samskosti.
V bistvu izkušnja nasprotnega od sedaj, sploh samih minusov (v večini) kot pišete, je ravno tisto, kar vas je zmotiviralo v nasprotno in za vas boljše, bolj zadovoljno življenje.
“Cel lajf NAS šopajo“, da vas popravim, ker ste se izvzeli in napisali ”vas”.
Namreč šopali so tudi vas, drugače bi bili tam kjer ste že od samega začetka, ane?
To “šopanje“ je pravzaprav UČENJE in kot vsak učenec, kot se reče, rabi svoj čas, glede na vzgojo, okolje, karakter, da “učitelj” pride..
Bergle nihče ne želi za partnerja, se strinjam, a tudi partner, ki si izbere življenje z berglo ima svojo pot, takšno, da mu je takšna izbira ustrezala ali mu ustreza.
In vsi se lahko učimo, spremenimo, sodelujemo, ali pa tudi nič od tega.
Izbira je pravzaprav na nas.
V vezah pa je ključno, da obstaja OBOJESTRANSKI interes..in če tega ni, nobena “modrost” v vezah ne pomaga.
Morda se vam zdi, da imajo “taki” (ločeni) največ za povedat, kar pa je na nek način logično. Bili so v odnosu in zdaj več niso.
Mar niste enako tudi sami dali čez in imate veliko za povedat, sploh lahko bi vsem tistim, ki vas “prepričujejo” v nasprotno, kot sami ugotavljate, z nasmeškom na ustih, in z dejanji zadovoljujočega življenja, prepričevali ravno v nasprotno, jim opisali vse pluse samskega življenja?
Iz vašega pisanja pa se še kako kaže da vam grejo na živce; tisti vezani, ki vas prepričujejo, da se imajo oni bolj fajn kot vi, kot tudi tisti ločeni, ki imajo ”največ za povedat”.
Torej vam grejo vsi na živce in so za vas moteči?
Le zakaj, ko se pa imate odlično tako in tam kjer ste?