Ali sem v depresiji??
Pozdravljeni
Prijavil sem se na forum z razlogom da ugotovim sam pri sebi ali sem v depresiji ali je to samo strah pred njo? Bom malo povedal kako se počutim in kako je to tega prišlo.
Še par mesecev nazaj sem bil srečen fant kateri je mislil da ima vse v življenju kar potrebuje in to je ljubezen moje drage. S punco sva bila skupaj 5let bili so vzponi in padci.. Končalo pa se je nekako to lepo poleti ko je rekla da si želi prekinit z menoj.. S prva temu nisem vrjel vedar je dnem za dnem počasi prihajalo za mano in ugotovil sem da ima drugega fanta in sicer ta fant je postal njen nekakšen šef ki sem jo še jaz peljal h njemu v službo.. Novica me je pretesla zlasi potem ko sva se še parkrat dobila in sem pogledal njej telefon in videl SMS-je taksne kot sva si midva včasih pisala.. Nato sem o tem premišleval po cele dneve dobesedno!ponoči nisem moral spati ker me je znotraj tiščalo znotraj imel sem veliko ne prespanih noči in tako je bilo dan za dnem.. Nato sem še imel napade panike kar naenkrat me je nekaj prijelo in sploh nisem vedel kje sem kaj počenjam.. in potem je to minilo.. zdaj je od tega 6mesecev.. vedar imava s punco se stike se dobivava pogovarjava priznam se vedno sem zaljubljen v njo in dal bi vse da se vrne nazaj h meni čeprav mi je naredilo veliko več škode kot dobrega..Kot lastno počutje bi lahko opisal od dneva do dneva..Še vedno imam v sebi ne mir in veliko premisljujem o najini vezi o njej in če bo kdaj tako kot je bilo včasih in nikakor si to ne morm izbiti iz glave..imam sluzbo da se malo zamotim vendar ko dejansko niam kaj za početi pride to samo v glavo. in samo čakam in upam da se mi oglasi samo da jo slisiim in vprasam kako se ima.. Še vedno imam rad stvari katere sem jih imel prej nisem zgubil upanja v to kar me zanima.. iz dneva v dan pa se mi zdi da se tega notrajega občutka nikdar ne bom znebil da moja duša postane mirna.. In me res zanima kaj bi to lahko bilo? kaj pravzaprav narediti? Hvala za vaše odgovore. Lp
Pozdravljeni,
slišim, da vas je razhod v partnerski vezi pretresel, doživeli pa ste tudi veliko neprijetnih občutij. To je razumljivo. Opisujete vrsto depresivnega razpoloženja, ki nakazuje, da imate težave pri končanju veze. Razumljivo je, da se človek sooča z žalovanjem ob razhodu s partnerjem, vendar žalovanje ni enako depresivnemu razpolženju. Še več, depresija je v nekem smislu pravzaprav nasprotje žalovanja, saj osebe, ki žalujejo, kljub dolgotrajni žalosti v procesu žalovanja, le zaradi žalosti ne postanejo depresivne.
Nagnjenost k depresivnem razpoloženju je v veliki meri odvisna od naših življenjskih izkušenj. To so lahko razne izgube, prehitro osamosvajanje, ko čustveno še nismo pripravljeni, ločitve, ki jih otrok ne razume, družinska klima v kateri je žalovanje prepovedano, pritoževanje staršev o lastnem trpljenju, čustvena odmaknjenost in neobčutljivost za otrokove potrebe ipd.
Pravzaprav razlog za vaše počutje ni pomemben, saj vam ta ugotovitev ne bo prav veliko pripomogla k izboljšanju vašega počutja. Če želite razrešiti vzroke za vaše težave in preprečiti morebitno ponovitev podobnih simptomov, je pomembna čustvena predelava teh dogodkov. To storite najlažje v psihoterapevtskem procesu, kjer ste deležni razumevanja in podpore psihoterapevta. Rešitve ni pričakovati čez noč, saj je psihoterapija proces in tisto, kar imamo v sebi že več let ali skoraj celo življenje, ne moremo rešiti v nekaj urah.
Seveda obstaja tudi bolj enostavna rešitev, vendar nedvomno ni trajna – da ste zopet skupaj s partnerko ali pa se zaljubite v drugo osebo. V tem primeru lahko pričakujete dovzetnost za podobna občutja tudi v prihodnje, če bo še prihajalo do podobnih kriznih situacij.
Za mirno dušo je pomembna predelava naših dogodkov iz preteklosti, za znosno življenje pa se lahko poslužimo tudi drugih metod in načinov. Všeč mi je misel – kar ne moremo spremeniti, lahko samo sprejmemo.
Upam, da sem vam odgovoril na vprašanje.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
sama diagnoza niti ni pomembna, ampak vaše počutje. Različni psihični in telesni simptomi (če niso organskega vzroka) so način kako telo na nek način sprošča notranjo napetost (verjetno tudi občutek v glavi, ki ga opisujete, ampak je vedno dobro pri zdravniku izključiti organski vzrok). Fizični simptomi se pojavijo takrat, ko psihični ne zmorejo toliko bremena. Kot posledica ozaveščanja in razrešitev konfliktov ter težav, je zmanjšanje ali celo popolno prenehanje fizičnih in psihičnih simptomov.
Lep pozdrav,