Spoznala sva se prek interneta.Po nekaj zmenkih sva ugotovila, da kaj vec
od prijateljstva ne bo.Prav.Ostala sva na vezi in istocasno naprej iskala partnerje.Ko sva imela cas, sva hodila na izlete, v hribe, na morje, se razvajala s pozornostmi.Vse v prijateljskem vzdusju.Scasoma sva si vse vec zaupala.Vse to je name vplivalo, da sem se zaljubil, ona pa ne.Ker ne skrivam custev, sem ji to povedal.Sprejela je zelo tezko.Prijateljstvo je zgleda fuc.
Podobna stvar se mi je ze zgodila, ampak sem se pobral, ona je pocakala in sva zdaj zelo dobra prijatelja.
Ne vem, ce je pripravljena zdrzati toliko casa, da se spet poberem.Res je ne bi rad izgubil kot prijateljico, ker je krasna zenska.
Problem je v tem, da se pocutim, kot da bi jo pustil na cedilu, jo izdal.To me zelo muci.
Ce ji ne bi odkrito priznal, bi potunkal sebe.Ce bi skrival v sebi in se spilal samo neko prijateljstvo se naprej, bi pocilo kasneje.
Zgleda, kot da sem nekako “resil” sebe in potunkal njo.Grdo.
Ceprav ta resitev zelo boli.

Pa itak ne vem, ce bo sploh se govorila z mano?

Lp

Zbegan,

kaj naj ti rečem, bolje ne bi mogel storiti. Bolje sedaj, pa biti žalosten in potrt, kot živeti nič koliko let v laži, in napačnem prepričanju. Pa čeprav ne bosta nikoli več prijatelja, to ni zato, ker si povedal čustva.

Naredi vedno tako kot meniš, da je 100% prav. Ne glede na posledice in pri tem, upoštevaj, trudi se nikogar prizadeti. Če je bila pri tem prizadeta, si pač ne moreš pomagati, povedal si samo to, kar je v tebi, kajti tudi to je ptorebno sprejeti, drugače v živlejnju ne gre.

primož

Prav je bilo, da si ji priznal svoja čustva. Če ti jih ne more vračati, ji tega ne smeš zameriti, ker so to stvari, na katere ne moremo vplivati.
Žal ti je , da si zapravil vajino prijateljstvo, a mislim, da v vajinem primeru sploh ni več možno. Prijateljstvo med moškim in žensko lahko funkcionira le ob pogoju, da imata oba svoje partnerje in/ali pa da med njima ni nobenih ljubezenskih čustev, v nobeni smeri. Takoj, ko se pojavijo, prijateljstva ni več.
Razumi, ona se bi slabo počutila, saj bi se vedno bala, da hočeš ( si želiš ) od nje kaj več, ti pa ne bi nehal upati.
Morda se vajino prijateljstvo lahko obnovi čez čas, ko si boš našel dekle.

Nič ni narobe, da si ji priznal. Vprašanje je edino, če si izbral pravi trenutek. Morda bi se izšlo, če bi še malo počakal. Morda ona še ni čutila do tebe tega, kar ti do nje, morda tudi nikoli ne bi. Morda, morda, … Mogoče se je malo ustrašila. Ampak, tega mogoče nilkoli ne bomo izvedeli.

zmeden

tudi meni se je zgodilo podobno , še vedno sem popolnoma aut, saj veš ko do nekoga čutiš nežnost, ljubezen je res težko……

pa je bolje stvar takoj povedati in ubrati novo pot…..

še vedno je ful bad , a čas v resnici ozdravi vse – tudi ljubezen ,

če ni obojestranskega interesa je nesmiselno ali ne ?

kar pogumno , našel boš kar iščeš

Pozdravljen!Vsekakor je to pustilo pečat na vajinih poteh, pa vendar pomambno je, da si dal iz sebe tisto kar si čutil. Tudi meni se je enkrat zgodilo, da sem se zaljubila v prijatelja, dolgo sem zbirala pogum, da mu to izpovem. Pa sem. S tistim momentom se je spremenilo vse. Pa vendar sva ostala prijatelja.Se mi zdi, da čas naredi svoje…Danes po 6 letih se prav prijetno-prijateljsko objameva, greva na pijačo…zdi se mi da je prijateljska vez še bolj čvrsta. Morda tvoja prijateljica dejansko ni pričakovala od tebe tega in je bilo zanjo morda šok…ampak se bo uredilo.Namreč prijeten je občutek, , da nekdo v bližini tebe misli nate, čuti…pa čeprav morda ne moreš vrniti enakih čustev.
Pa še to- pravo prijateljstvo je tisto, ki se održi v dobrem in slabem .
S.