Pozdravljeni!

Zanima me ali grem lahko v Varno hišo?

-Sem 40 let stara in brezposelna,brez delovne dobe. Zadnjih 20 let sem živela pri partnerju, gospodinjila, mislila, da imam idealno življenje…
-Dvomim, da me bo kdaj koli kdorkoli sploh hotel zaposliti. Imam srednjo zdravstveno izobrazbo. Šolo sem končala pred nekaj leti, a nisem poslala niti ene prošnje. Vsa 4 leta se preživljala mobing s strani sošolcev (odraslih -bola je večerna šola) in ni mi bilo do tega, da bi delala s temi ljudmi. Bila sem depresivna.Tako sem ostala doma za zidovi hiše. Sama. Brez prijateljev. Stikov z družino nimam več, saj je tako zame bolje (zapiti in zadeti ljudje).
-S partnerjem (ne vem,če je sploh še smiselno ga tako nazvati) se samo še prepirava, ostala je samo še verbalna agresija. On star 52 let želi drugo žensko in se vneto spogleduje. Počutim se neumno. Sam mi je pred časom rekel, da me ima samo za deklo. Zase vem, da nisem svetnica, a vem tudi to, da sem v nekem obdobju skušala rešiti in nanovo zgraditi ta odnos. Brezveze. Sita sem njegovega življenja. Nase sem pozabila. Ne vidim rešitve, saj materialne podlage in socilanega okolja pač nimam. Odvisna sem od njegove dobre volje, ki pa je je vse manj. Potrebujem živega človeka ob sebi, saj sem že leta sama. Pravzaprav imam samoto rada, ampak vem, da bom potonila.
-Nimam kam. Nimam od česa živeti. Nimam nikogar. Sita sem njegovega psihičnega izsiljevanja in groženj, da me bo izselil. Keč je v tem, da nikoli ne bom dobila dela,ker sem brez delovne dobe (izkušenj…).
Je moja rešitev samo življenju na cesti in v klošarjenju? Niti nimam moči več za kakršen koli premik naprej.

LP

Spoštovana!

Pišete, da ste se znašli v težki situaciji. Ste brezposelna, brez socialne mreže prijateljev, podpore družine. Vaše partnerstvo je na razpotju, izgubljate moč… A vseeno je čutiti nekaj upanja in optimizma.

Omenjate verbalno agresijo s strani moškega, s katerim živite. Ste nasvet oziroma pomoč že iskali na pristojnem Centru za socialno delo? Seveda eventualno obstaja tudi možnost namestitve v varno hišo, materinski dom, a mogoče je v vašem primeru primernejše tudi iskanje sobe, najemniškega stanovanja. Predlagam, da se oglasite pri vaši svetovalki na CSD in pregledata vaše možnosti.

Želim vam veliko moči in optimizma, nič ni tako težko, da ne bi bilo rešljivo. Pogumno naprej!

Martina Slak, strokovna delavka