ali se vam zdi “luzersko” živet v bloku?
20 let preživela v hiši, 7 let v študentski sobici, sedaj živim v bloku in tudi bom zagotovo še vsaj naslednjih 15 let. Dobro poznam vse prednosti in slabosti življenja na podeželju-v hiši in v mestu-v bloku. Prav je, da se odločiš glede na svoje prednosti in potrebe. Vsekakor pa se mi ne zdi življenje v bloku “luzersko”, prej bi na to gledala kot na stil življenja.
Res pa je, da v manjših krajih, na tiste v blokih, ljudje tako gledajo…
Tudi jaz ne bi mogel nikakor živeti v bloku. Še v vrstni hiši z atrijem mi je težje živeti.
Rad imam svobodo, manjšo hišo z vrtom, pa da bliz vsaj do 50 m ni nobene druge hiše. Noben dirbec iz sosednjega okna te ne gleda, noben te ne opazuje kdaj kdo kam gre…nobenih sosedskih prepirov Skratka sam si svoj gospodar in lahko živiš sproščeno zdravo življenje, ki ti je hkrati dom in vikend :)))
Če živiš v strnjenem naselju, so človeški odnosi več ali manj na psu in brezosebni al pa po drugi strani preveč vsiljivo prijateljski. Pač srečavati jih moraš hočeš al nočeš, pa problemi skupnih prostorov in vsega skupaj.
Meni se zdite hecne;)))
Kaj pa rečete na to:
živim v naselju v katerem se 3 sobna stanovanja na 100m2 prodajajao in PRODAJO po 750.000 EUR.
Po tej logiki je luzer tisti, ki je primoran na vrtu tašče v bližnji okolici Ljubljana zgradit bajto, in potem vsako jutro in popoldan po eno uro stat v koloni z vsemi ostalimi luzerji, ki ne zmorejo kupit stanovanja v Ljubljani.
Jaz sem odraščal najprej v bloku (do srednje šole), potem v hiši, nato v študentskem domu in raznoraznih podnajemniških stanovanjih, sedaj pa s svojo družino v lastnem razmeroma velikem stanovanju. Kaj naj rečem ? V hiši je bilo fajn, nisem pa občutil kakšnih posebnih prednosti, sploh ne takih, da bi zanjo porabil dvakrat več denarja kot sem za stanovanje. Stanovanja so komot, plačaš položnice in skrbi je s tem bolj ali manj konec. Pri hiši je pa venomer potrebno nekaj brkljati, od urejanja okolice (košnja trave, čiščenje listja, vrtnarjenje, ipd.) do neskončnih “dodelav” same zgradbe – vsaj tako je bilo pri mojih starših. Po mojem mnenju je bolje tistih dodatnih 100 tisoč €, kolikor jih bi rabil za bajto, porabiti za potovanja, ali pa kak majhen vikend, kot je že bilo omenjeno.
Blablabla. Jutri se lahko preselim v hišo, če bi to hotela, takoj jutri. In ne v hišo v Spodjemu Dupleku, kjerkoli že to je, ampak v hišo sredi Ljubljane. Nočem, ker nočem. Ker sem rada v bloku. In še nekaj o grozdju, ki naj ga mi ne bi dosegli … Mnoga izmed naših stanovanj so vredna veliko več od vaših hiš. Po tej logiki bi jaz lahko napisala, da so zame luzerji tisti, ki živijo v raznih Spodnjih Duplekih. Ampak ne bom. Naj vsakdo živi tam, kjer želi živeti. Zame je moje stanovanje najslajše grozdje.
Živela sem do poroke v hiši, potem pa 16 let v bloku. Sedaj živim na svojem, v enostanovanjski hiši. Nikjer se nisem slabo počutila, v bloku sem bila tudi rada. Vendar sem nadvse rada v hišici, kjer si čisto sam svoj gospod, zakleneš svoja vežna vrata, stopiš na svoje dvorišče, svoj vrt. Venomer kaj počneš kar ti je v veselje, nikoli ni dolgčas. V bloku se mi je tožilo po gredicah, po vrtni uti, po uživanju na prostem zraku vsako možno minuto..Vsak je pač drugačen, vsak najde v svojem bivanju svoj užitek.
Če bi imel možnost izbire med vilo sredi meglene Ljubljane in barako v Spodnjem Dupleku, bi jaz izbral sonce, brez smoga. Vsaj dokler sem zdrav, v pozni starosti ali ko človeku zaradi prenapetosti udari bolezen na žolč, je morda res bolje biti kje v bližini g. Kuštrina. Še posebno, če je človek tako strašno bogat, da se lahko čez noč preseli v hišo sredi mesta.
Mislim, ne rezumem, zakaj bi kdo koga lahko “obsojal”, kje živi. Ali, da živi v bloku. To, da v blokih ostanejo “taki brez ambicij”, je res lahko le mnenje neke podeželanke. Poznam kar nekaj ljudi, ki bi si lahko kupili ali zgradili hiše, kakršne bi hoteli, pa jim to ni cilj. Jim je bolj udobno v stanovanju. In sem videla tudi nekaj stanovanj, pred katerimi se lahko skrije marsikatera hiša. Če se že gremo, kaj je več, bolje, bolj “ambiciozno”…
Moja “ambicija” je, da se čimprej preselim v center Ljubljane (v blok, seveda), da bom lahko šla peš npr. v teater, Cankarjev dom, na tržnico, na sprehod v Tivoli, na kavico v lokal ob Ljubljanici…
Celo življenje že živim v manjšem bloku, pa bi takoj šla živet v hišo, če bi le imela možnost. Da bi lahko otroci tekali naokrog po vrtu, da bi imela eno svoje malo kraljestvo … ja, hiša bi morala biti bolj na samem, ne tako, da bi mi sosedje gledali v krožnik. :)) Na podeželju, nikakor ne v mestu.
Nič pa tudi ne bi imela proti staremu meščanskemu stanovanju v centru Ljubljane. :)))
Čeprav res ne bom nikoli razumela ljudi, ki imajo možnost živet v hiši, pa so raje v bloku. Moja prijateljica se je pred kratkim iz stolpnice preselila v hišo, pa pravi, da bi šla takoj nazaj. Res ne štekam.