Ali se to sploh lahko dogaja
Pozdravljene
Nevem kako naj začnem s pisanjem;ampak nekam moram izliti vso to bolečino in stisko. Pred dobrim mesecem sem se odločila, da partnerjevemu psihičnemu nasilju (govoril mi je da sem K***, da nisem ohranjena, da sem grda in da ga je sram iti kam z mano, da nima časa zame in otroka,ki ni njegov) naredim konec. Odločila sem se za ločitev in se obrnila najprej na svojo družino,misleč da mi bodo pa le oni pomagali v tej moji stiski; a temu ni bilo tako.
Razočarali so me po celi črti! V času partnerjevega nasilja;sem našla osebo s katero se lahko pogovarjam odkrito o vsem,postala sva zelo dobra prijatelja – a se zadeva komplicira.
Z partnerjem sva se dokončno odločila, da greva sporazumno narazen.Naj dodam imava enega otroka. A so mi člani moje družine začelo groziti-oče in brat. Oče mi grozi da me bo “namlatil”,”pretepel”,”udaril”; brat pa celo da me bo “ubil”;ter da bodo poskrbeli, da mi bodo inštitucije vzele otroka”. Celo prijatelju so grozili! Vsak dan jih vidim stati v bližnjem bifeju kako opazujejo mene in prijatelja,naju celo zasledujejo.
Nevem več kaj naj storim,jokam vsako minuto,želim si stran a vem da me bodo našli in bo “gorje” kot pravijo sami.Oče ima že kar nekaj let potrdilo, da na momente ni “pri sebi”,če temu lahko tako rečem,brat pa ima orožni list;pa še za nameček je rekel,da dandanes ni teško dobiti potrdila(kot ga ima oče).
Bojim se najbolj za otroka, ker če ga izgubim bom izgubila ves smisel za življenje!že zdaj razmišljam veliko o samomoru,ker nevidim izhoda iz te situacije!
Pomoč potrebujem in tega se hudo dobro zavedam,a neznam stopiti v prvi kontakt ;ker me je preveč strah!
pomagajte, Izgubljena
Draga Izgubljena duša!
Glede na vašo situacijo, strah in grožnje, vam svetujem, da se čimprej obrnete na Policijo.
Naslednji korak pa bi lahko bil tudi umik v varno hišo, kjer bi poleg varnosti dobili tudi strokovno pomoč za nadaljevanje poti iz stiske.
Zberite pogum in poiščite pomoč zase in za otroka. Srečno.
Suzana Gliha Škufca