Shujšal sem že velikokrat, vendar me določene stvari v življenju prizadanejo in se vračam na stara pota. Si je kdo našel kak svoj konjiček, s katerim si je zapolnil tiste dele možgan, kjer si jih je poprej ravno zaradi praznine skušal napolniti s hrano?

Ljudje smo si različni, enim pomaga eno zasvojenost zamenjati za drugo, bolj zdravo, enim nam to ne pomaga.
Poznam ljudi, ki gredo športat, ko so nervozni in se vrnejo prerojeni.
Nekateri se ukvarjajo z jogo, meditacijo, sprehodom v naravi ali sedenjem ob reki, eni slikajo, drugi zlagajo puzzle, vsak mora poiskati svoj način, kako se umiri, sprosti in nafila baterije.

Jaz sem človek razuma. Seveda name vplivajo razne splošno uveljevljene tehnike sproščanja in polnjenja baterij, ampak kar zadeva hrano, sem grozno sladkosneda in ko sem pod stresom, padam na sladkarije še 100x bolj!
Zame je edina rešitev zavedanje, ko se zavem, kaj delam in zakaj, lahko stvar rešim.

Trenutno sem v stresni situaciji, stres je sicer malo popustil, sem pa še vedno globoko žalosta in nesrečna. Posegla sem po vitaminih, magneziju in B kompleksu, da mi pomagajo pri vzpostavljanu ravnovesja v telesu, ki se v času stresa podre, pri hrani pa delam z glavo, razmišljam, kaj bom pojedla in koliko, namesto slaščic se najem češenj in lubenice, tako da mi potem zadostuje res košček čokolade, ne pa pol torte.
Pmaga mi tudi to, da sem navajena zapisovat, kaj pojem, da si preštejem kalorije in omejujem vnos.

Ne vem, če sem ti kaj od pomoči, razmsli malo o sebi, sigurno pa se bo javil še kdo s svojo izkušnjo, ki ti bo mogoče pomagala ali pa skombiniraš več različnih in najdeš svojo pot.