Stara moja, takole sem jaz poskušala doma rožice sadit, kot jih ti sadiš. Kljub temu, da se s starši full razumem. Doma nisem upala povedati zato, ker sem se bala, da bo to mamo in očeta strlo. Na koncu pa mi je bilo to še bolj grozno, ko sem jima lagala, zakaj še “ne misliva” na otroke. Ravno ob laparoskopiji sta starša izvedela resnico. Sedaj vsi lažje živimo. Ve sedaj (čisto po novem) tudi 1 prijateljica in to je vse. Zavedam pa se, da v službi ne bom mogla več dolgo skrivati, še posebej, če me bo doletel kakšen postopek umetne oploditve!

Daj jima priložnost, da ti dokažeta ravbno obratno! Starši so le starši in če so normalni, reagirajo tako, kot je prav in sploh mame imajo občutek, kako in kaj. Boš videla. Kar odleglo ti bo! Mene nič ne sprašujeta, saj čutita, da me to boli.

Daj jima priložnost, da ti dokažeta ravbno obratno! Starši so le starši in če so normalni, reagirajo tako, kot je prav in sploh mame imajo občutek, kako in kaj. Boš videla. Kar odleglo ti bo! Mene nič ne sprašujeta, saj čutita, da me to boli.

SORČI ZA 2X !!

Ko sem prvic odgovarjal sem odgovarjal na vprasanje v vezi prijateljstva. V tvojem odnosu z “prijateljico” pa nekaj ni v redu, predvsem to da med vama definitivno ni prijateljstva.Pa se to kot si napisala sta bili prijateljici dokler ni zanosila, sedaj pa se vprasaj ce ni to ravvno tako kot sem rekel za ta forum. Sestanek ljudi z enakimi problemi in nic vec.

LP

No, oče bi v redu prenesel, mami pa nikakor ne!! V to sem prepričana! Kar naprej bi se samo o tem pogovarjali in literaturo bi mi priporočala in bila sploh v vsem najbolj pametna. V glavnem: nobenega miru ne bi bilo več pred tem!
Dobro je, da me nič ne sprašujeta, ampak samo namigujeta.
Zaenkrat mi je kar dobro šlo tako, da sem imela samo vas na forumu.

Tako!
Tašika

Ja, prav imaš, Fric. ZDAJ med nama ni več prijateljstva. Pa ne zato, ker je ona zanosila, splo ne. Celo nosečnost sva bili v stikih, hodili ven …. Zdaj pa, ko je mama, je postala kar nekako važna, govori samo o otroku in sebi. Pa kar naenkrat je postala polna nasvetov, kaj naj midva z možem narediva, da nama bo uspelo. In tudi njen mož se je začel vtikati v naju. Mislim, to je pa too much!
Da ne boste narobe razumeli: skregani nismo, vendar jaz najdem vedno kak izgovor, da ni treba iti k njima. Po telefonu lažje prenesem vsa tista vprašanja in nasvete, kot v živo.
Mogoče sem čudna, ampak tako čutim.

Tako!
Tašika

Tašika! Pri meni bi tudi oče sprejel veliko bolje oz. bi bil toliko obziren, da naju najbrž ne bi sploh spraševal. Kar bi meni ugajalo.

Pri mami pa je vse drugače. Ona je mene in brata zanosila tisti trenutek, ko je to hotela. Zato bi imela zelo “pametne” nasvete.

Ko bi slišali, kakšne vsemogoče nasvete je imela, ko je sestrična razglasila, da se trudita 5 let.

Popolnoma te razumem vendar se vedno mislim da bi jima morala povedati kaj si mislis pa naj potem ostaneta tvoja “prijatelja” ali ne bos vsaj vedaela pri cem si To je moja teza prijateljstva_ pa naj bo prava ali ne.

LP

V bistvu imaš prav – lahko jima poskusim povedati. Saj poskusiti ni greh. Bom poročala o uspehu oz. neuspehu.
Najbolj pa mi je smotano, da naju bosta potem prav gotovo vedno zasliševala v stilu: “a je pri vama že kaj novega na tem področju?”
Bo že!

Lp,
Tašika

Miranda!
Pri nas je tudi približno tako – oče naju sploh ne bi spraševal o tem.
Mama pa je oba z bratom zanosila “po pomoti”. In vedno je govorila nama z možem, ko še nisva bila poročena, naj paziva, ker se “ta stvar tako hitro prime”.
Pa da bi zdaj izvedela, da se midva trudiva na vse pretege!? No way!!!!
Jaz sem še vedno pristaš tega, da manj jih ve, bolje je. Vsaj zame.

Tako!
Tašika

Bom pa še jaz nekaj napisala o moji zelo dobri prijateljici. Moja prijateljica je stara kot jaz oz, obe sva isti letnici, in ona je pred 3 let zanosila tretjega otročka. Ko je rodila sem jo obiskala v porodnišnici, poslala telegram, rožice za punčko pa komplet oblekico. Ta moja prijateljica točno ve kako jaz ne morem zanositi in kako se mučim, ampak vseeno mi je stalno govorila pa dej saj bo pa daj zanosi, pa ljuba ženska kako bom zanosila? Ko sem bila na štajerskem sva se skoraj vsak dan vidle ali slišale po tel. Sedaj, ko sem pa daleč pa se tudi slišiva vsak dan po tel. ona me večkrat pokliče kot jaz, ker nimam volje se kar naprtej pogovarjati eno in isto. Vedno po tel. je govorila joj, ko bi ti vedela kako lepo srčkano punčko imam joj ne bi jo dala za nič na svetu. Jaz ji to verjemem, ampak mislim, da to pa ni lepo, da se tako pogovarja, če ve kakšne težave imam jaz. Ali je pa rekla no Nastja pojdi sem boš teti rekla, če nas vzame letos na morje in bla bla bla. Saj veste ženske. Sedaj, ko sem pa zanosila je bila na videz zeloooo srečna, koliko je pa v resnici pa ne vem. Vem, ko imam te krvavitve in, ko me pokliče ji povem in pravi joj kaj pa sedaj in čisto panično me naredi itd. In ve, da sem na gin. pregledu ampak ona samo klicari po mobitelu po navadnem tel itd. Ne vem ali se motim ali mislim pravično ne vem kaj bi ta prijateljica, če bi jaz splavila ali bi se počutila dobro ali ne, ne vem, ker me toliko klicari. Pa saj hudiča veš, da sem na pregledu inkaj me klicariš non stop, saj sem ji povedala pa pravi joj, ko me je pa tako skrbelo kaj bo in tra la la. Ne vem več ali ji naj verjamem, da mi želi dobro ali ne. Mislim že od prej, ko mi je devala na tel. njeno hčero, ki tamala še ni znala rečit niti A. Kaj mislite o tej prijateljici prosim za vaš nasvet?
Lep pozdrav
Doroteja

Mene po priznanju prav nihce ni zasliseval, so mi pa velikokrat pomagali z nasveti predvsem kaj so zasledili v kaksnem casopisju in kaj so novega izvedeli v vezi zdravljena neplodnosti. In povem ti ko so izvedeli da je zena noseca so se iskreno veselili z menoj.

Doroteja, v različnih življenskih obdobjih imamo različne interese ter posledično tudi različne prijatelje. Sam sem ugotovil (ja, moški sem), da sta postala najboljša prijatelja iz mladih let popolna tujca – kot vas je veliko ugotovilo, se znajo pogovarjati še samo o otrocih. Ali pa smo mi tako občutljivi, da slišimo le te stavke. Kakorkoli, očitno dotični niso prava družba….

Pa lep pozdrav!

PS: imena raje ne povem,ker bi utegnili biti hudi, ker se “švercam” na tem forumu, saj ima moja žena že “hlebček v pečici. Ampak enkrat je že šlo vse po zlu, sedaj tudi ne kaže najbolje, pa se že malce zbirava informacije za “worst case”. No ja, daj bog, da jih nikoli ne bova rabila…..