Ali res delate več kot 8 ur v službi ?
se poročiš s podjetjem, ko se strinjaš, da dobiš službeni telefon/notesnik zaradi narave dela, ki ni vezana na osem urni delovnik. Kmalu so vsi navajeni, da odgovarjaš na maile ažurno, in da si na voljo 24/7 (vsaj šefom in najpomembnejšim naročnikom). Zelo hitro je delovnik 8 do 10 ur v službi plus nekaj ur “stalne dosegljivosti”.
Ni zaman Deutsche Telekom in še nekaj drugih koncernov sprejelo ukrepe, da se službeni računalniki in telefoni strogo puščajo v službi.
Delam skrajsan delovni cas. Ob 13h sem doma, ob 14h z otroci pojemo doma kosilo in prezivimo krasno popoldne skupaj. Za vse se najde dovolj casa. Sem probala eno leto s polnim delovnim casom. Cisto mucenje za vse. Nima smisla. Denar ni vse, precej vec je svoboda,umirjen tempo in srecna druzina. Umremo pa slej kot prej itak vsi. Pamet v glavo da vam ne bo na koncu zal.
Sem s.p. in delam vsaj 12 ur na dan in edini vzrok temu je, ker sem pri 40 naredil en velik preskok
v nivojski kvaliteti dela iz srednješolskega na nivoja dela na univerzitetni. Tudi uni diplomo teh. stroke sem pridobil 15 let prepozno. :-):-):-)
Vzrok za več dela je pač tudi pridobivanje prakse in izkušenj v tem delu in s tem sem zadovoljen in me lastno domače okolje ne utruja-;)
Delo na enem projektu lahko traja tudi več mesecev, do 4. V glavnem pa vsaj en mesec.
8 urni delavnik samo zjutraj mi je pisan na kožo. Se zgodi kdaj kako izredno naročilo ali pa kakšno svojo napako popravljam, sicer pa več kot 8 ur ne delam več na šihtu. Če bi bilo primerno plačano nebi bilo problema, za drobiž pa raje doma jajca praskam, kot delodajalcu plus, meni se premalo pozna tako da se ogibam “nadur”.
Malo je odvisno, kakšno delo opravljaš. Če delaš na blagajni v trgovini, je tvoje delo odvisno od strank. Če ni nobene, pač čakaš, nikakor ne moreš oddelati in iti prej domov. Če pa delaš nekaj, kar zahteva le rezultat, potem je pa efektivnost zelo pomembna. Nekateri “delajo” cele dneve nekaj, kar bi lahko naredili v dveh urah.
OECD opozarja Slovenijo na prenizko produktivnost
Vzdržna rast, staranje prebivalstva in še posebno produktivnost so po oceni OECD ključni izzivi Slovenije v prihodnjem obdobju. Čeprav so z našim napredkom v zadnjih letih zelo zadovoljni, opozarjajo, da moramo nemudoma izvesti strukturne reforme.
OECD
Igor Dernovšek
6. september 2017
6. september 2017 0:01
NAJNOVEJŠE
Slovenski OriginTrail z blockchainom do večje transparentnosti dobavnih verig
5 min
73-letni nekdanji nemški kancler se bo še petič poročil
9 min
Severna Koreja za ponovno združitev z Južno Korejo, a brez tuje pomoči
27 min
[hashtag=foto]#foto[/hashtag] V iztirjenju vlaka v bližini Milana najmanj dve smrtni žrtvi
43 min
Real izpadel iz pokala; Zidane: Slabšega večera še nisem imel
45 min
Kopitar podal za izenačenje v rednem delu, Kralji slavili po podaljšku
46 min
Vse objave
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v najnovejšem poročilu o gospodarskem pregledu za Slovenijo ugotavlja, da je država po dolgoletni krizi v zadnjih letih dosegla izjemen napredek. Gospodarska rast bo po oceni OECD v letošnjem letu presegla 4,5 odstotka BDP, javni dolg je padel pod 80 odstotkov BDP, občutno se zmanjšuje tudi brezposelnost. A to, kot je na včerajšnji predstavitvi poročila opozoril generalni sekretar OECD Angel Gurria, Slovenije ne sme uspavati. Zaradi ohranjanja vzdržne rasti in staranja prebivalstva je treba čim prej izpeljati strukturne reforme, pokojninsko, zdravstveno in reformo dolgotrajne oskrbe, še zlasti pa izboljšati produktivnost. Ta dosega zgolj 80 odstotkov povprečja OECD, pri čemer je njena rast v zadnjem desetletju ena najnižjih nasploh.
Produktivnost bi po oceni OECD lahko izboljšali z zmanjšanjem sedanje visoke ravni zakonske regulacije, izboljšanjem poslovnega okolja za privabljanje naložb in poenostavitvijo sodnih postopkov. V dejavnostih z velikim deležem državnih podjetij bi bilo treba povečati konkurenčnost, nadaljevati privatizacijo in izboljšati upravljanje državnih podjetij.
Veliko je treba postoriti tudi na trgu dela. Čeprav se brezposelnost zmanjšuje, se hkrati povečuje delež dolgotrajno brezposelnih, starejših in tistih brez izobrazbe. Medtem ko je v državah OECD v povprečju delovno aktivnih 60 odstotkov starejših od 55 let, je takih v Sloveniji le dobra tretjina. »Glede na to, da ob še vedno veliki brezposelnosti kar 35 odstotkov podjetij v Sloveniji na najde ustrezne delovne sile, je očitno nekaj narobe,« je opozoril Gurria in poudaril, da so nujna vlaganja v človeški kapital, v znanje, v vseživljenjsko učenje. Sistem izobraževanja je treba prilagoditi potrebam na trgu dela, izboljšati tako znanje učiteljev kot učencev, izvesti prekvalifikacije in bistveno povečati sredstva za aktivno politiko zaposlovanja, ki so z okoli 2,5 odstotka BDP za kar sedemkrat nižja od povprečja držav OECD. Gurria je še poudaril, da lahko le višja produktivnost omogoči višje plače, in ponovil stališče OECD, da je minimalna plača glede na povprečno plačo v Sloveniji previsoka.
Zaostanek je največji v visokotehnoloških panogah
Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ugotavljajo, da je zaostanek Slovenije v produktivnosti opazen v vseh sektorjih gospodarstva, pri čemer glavnina nastaja v storitvenih dejavnostih. Še posebno skrb vzbujajoče je, kot pravijo, da so največji zaostanki, tako v storitvenem kot v menjalnem delu gospodarstva, v panogah, ki so tehnološko zahtevne in v najrazvitejših visokoinovativnih gospodarstvih običajno dosegajo najvišje ravni produktivnosti. Ti podatki po oceni Umarja kažejo na pomanjkanje ustreznega znanja, na katerem temeljijo inovacije, še zlasti v storitvenem sektorju, pa tudi na nespodbudno poslovno okolje s previsoko ravnijo regulacije in omejitev.
Ob teh tako imenovanih strukturnih dejavnikih na Umarju opozarjajo, da na zastoj v produktivnosti vplivajo tudi ciklični dejavniki, ki so bili v Sloveniji ob zadnji krizi še posebno izraziti. Nanašajo se predvsem na upad naložb, tako v stroje in opremo kot tudi v marketing in programsko opremo.
Premalo se vlaga v človeški kapital
Da je izboljšanje produktivnosti ključno za nadaljnjo gospodarsko rast in povečanje blaginje, se strinja tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Ob robu včerajšnje konference o strategijah na področju zaposlovanja in razvoja spretnosti v Sloveniji, ki se ga je udeležil tudi Gurria, je opozorila, da je produktivnost odvisna od vlaganja podjetij v tehnologijo in človeški kapital. Zlasti zavedanja o slednjem pa je pri naših podjetjih premalo.
Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da je nizka produktivnost predvsem posledica slabe organizacije dela in nizke kakovosti vodenja. »Nizka produktivnost ne pomeni, da ljudje ne delajo, ampak da delajo v prazno. Za to so krivi delodajalci, ki organizacijskim večinam niso kos in produktivnost nadomeščajo z intenzivnostjo dela, ta pa vodi v izgorelost,« opozarja Kovač. V novih podjetjih sta vodenje in organizacija dela sicer boljša, problem pa je znanje, za kar je po Kovačevih besedah kriv izobraževalni sistem.
Jaz sem povedala že v začetku, da ne bom delala več kot 8 ur. Imam 3 otroke, natrpan urnik. Komaj kaj časa za si odpočit. Nečeloma hodim ob uri.
Če občasno pride kaj, da je za vskočit in vem, da me zares potrebujejo, potem vskočim.
Imamo pa hude probleme, ko je treba koristiti dopust- določi nam nek kolektivni, ki ga potem prekliče tik pred zdajci.. in potem ti ostane po 10 dni lanskega dopusta, za katerega nam je napisal par dni nazaj, da moramo podpisat, ali nam ga kupi, ali pa nam propade. Čeprav v odločbi o letnem dopustu piše, da ga lahko koristiš do junija naslednje leto.
Drugače pa sem na naši firmi čudakinja, ker hodim redno domov. Nekaj jih je, ki se bojijo za svoj stolček, pa se potem žrtvujejo, so vsaj dan najmanj uro gratis. Nekdo dela po 12 ur dnevno, pa še ko je doma, je stalno dosegljiv, ob sobotah zjutraj in v nedeljo po kosilu odgovarja na službene maile.
Mladi povzpetnik, sicer priden. Dokler meni pusti pri miru, mu ne zamerim.
Naš direktor je ponavadi izjavil, ko je šel, lepo popoldne vam želim, lahko ga preživite tudi na firmi.
Dobesedno pa zahtevajo tukaj, da si dosegljiv ob polnoči pravijo.
Dajo ti službeni telefon in to pomeni, da moraš biti dosegljiv.
Prejšnji mesec sem se uradno preselila- dobim potrdilo o selitvi, pa sem si rekla, bom koristila selitveni dopust. Joj, je bilo enega pregovarjanja.
Da ok, vendar bi lahko tudi drugače uredila.
Projekte je potrebno ob času oddati. Kar pomeni, da se zgodi, da nekaj časa hodiš v službo in si tam več kot 8 ur in še doma delaš. Zna se zgoditi, da delam od 7-ih – 18-ih. Vmes imam čas za dvakrat kavico in malico. Ki časovno ni omejena, ampak več kot 15, 20 minut ne traja. Doma pa potem še delam kakšne 3-4 ure. Če je potrebno tudi več.
Ure so plačane.
Tako je občasno. Pride potem čas, ko delam “samo” 9 ur. 8 res nikoli. Tako malo dela že vsaj 15 let nismo imeli.
Banka, deljen čas….pridem pred 7.uro, grem ob 18.uri…pavza 2 uri, velikokrat delam kredite, pripravljam stvari za stranke, če hočem da je posel..in to pomeni 10 ali 11 ur. Vsi ki ste pametni in ne greste čez mejo….rada bi vas videla pri nas kako bi šli domov in posel na pol narejen.
Plane imamo grozne, če si nornalen slediš nenormalno postavljenim ciljem in kapitalistom
Vedno sta 2 možnosti: pustim službo ali sledim ciljem vodstva.
30 let dela, lepih in težkih dni… Pa še vedno sem tu. Zagotovo pa ne bom delala naslednjih 10 let v tem tempu.
En čas sem imela službo do minute 8 ur. Nikoli nisem rabila podaljšati. Potem vmes službo odvisno od dokončanja zadeve, posla. Tam sem npr. poletne mesece delala 12 ali več ur, fraj le v nedeljo, večino mesecev 8-10 ur pa potem npr. podaljšan vikend, decembra, januarja, februarja pa mogoč v celem mesecu 10 ur,ostalo fraj, ker smo pač delali bolj poleti. Plača ista vse mesece, čeprav sem npr 3 mesece delala kot nora, 3 pa ležala, potovala. Ob koncu posebej dobrega posla pa še kakšna žepnina 200-300 eur.
Zdaj delam 8 ur do 9ur, če sem kak dan bolj na izi in grem poleg malce še na kofe oz. med službo vzamem 1 urni izhod. Logično pol tisto uro, ki sem jo porabla npr. za podaljšanje vozniške ali čvek oddelam po 15.uri da je izpolnjenih 8 ur. Nadure se ne plačajo in jih ni mogoče koristiti, jih tudi nihče ne dela.
