Ali razmišjam v pravi smeri?
Ta post sem sicer objavila pri drugi temi s podobnim primerom, ker pa me zanima tudi kakšen komentar na moj problem, ga objavljam pod novo temo.
Hvala za odgovore.
Pozdravljeni!
Zelo vas razumem, saj tudi sama doživljam zelo podobno zgodbo. V šestih letih sem ga spravila iz čiste bede in zadolženosti (bivša nikoli ni delala, vse je pustil družini, ko se je ločil, plačuje družinski kredit), da živi spodobno življenje pri meni. Ko sva se spoznala je bil že osem let ločen. V tem času je imel dve ženski, obe sta ga zapustili??? Je sicer zelo dober “poznavalec” odnosov in spretno manipulira. Od začetka najinega odnosa do danes se je zgodila velika sprememba. prej sva se ure in ure pogovarjala, razpravljala o življenju…, danes je večinoma molk ali običajni razgovori o vremenu in hrani. Prej sva živela vsak na svojem, on v najemu. Zaradi racionalizacije njegovih stroškov, saj jih s svojo plačo in zadolženostjo ni bil sposoben redno plačevati, se je preselil k meni. Tako se je rešil vseh zadolženosti in prišparal lep kupček denarja. Ima tudi tri hčere (vse polnoletne, ena živi večino časa pri nas (ostali na svojem), na dopust smo šli v bližino njihovega vikenda, da je lahko bil s hčerami. Vse to pa očitno ni dovolj, saj postaja čisto odsoten. Vseeno mu je ali se še kdaj objameva, poljubiva (večkrat je povedal, kako se z bivšo več let nista objela in poljubila), sedaj to isto počne on sam. Jaz tega nisem bila navajena. Če je bil problem sva se s pokojnim možem pomenila in šla dalje. Ljubezen zaradi tega ni nič trpela. Večino časa, ko je hčera pri svoji mami porabiva za prepire o nastali situaciji. Ostali čas sem kuharica, čistilka. Čudno se mu zdi, če mora sodelovati pri kakšnem skupnem opravilu, saj pravi, to bo itak ostalo tvojim otrokom. Moja otroka ne živita na tej lokaciji, sta samostojna, kljub temu večkrat sodelujeta pri večjih in težjih delih. Skratka, če pogledam racionalno na zadevo, bi morala prekinit in ga takoj poslat naj gre. Žal se zalotim, da sem kar sprejela njegovo igro (igra jo namreč zelo dobro od vsega začetka, samo težko sem to razumela, da obstajajo taki spretneži) in še čakam. Postajam pa od resnične zaljubljenosti in ljubezni za katero sem mislila, da me po moževi smrti ne bo več doletela, vedno bolj otopela, ne zaupam mu več in tudi ljubezni počasi ni več. Tako, da mislim, da ne bo dolgo, ko mu bom njegove in hčerine stvari postavila pred vrata ter zamenjala ključavnico 🙂 Moj zaključek je, da z ločenim moškim, sploh takim, ki ima v zakonu hčere (moj ima tri) velik rizik sploh začeti in vztrajati. V takem razmerju ne manipulira samo on, ampak imaš še štiri ženske, ki modro vodijo in pritiskajo iz ozadja, počasi, vztrajno, morda nezavedno, pa vendar učinkovito. Tako, da bom kmalu tretja nova ženska, ki bom zaključila z njim. Morda se kdo sprašuje, zakaj pa sploh sem začela s tem človekom. Zato, ker mi je tako vizualno, intelektualno kot duhovno top. Žal tudi to včasih ni dovolj. Vsem, ki doživljate podbne izkušnje, odločimo se pravilno. Tudi sam ni tako težko biti.
Kako ti je po vsem tem še vedno intelektualno in duhovno top? To, kar počne in kako razmišlja, da o odnosu do žensk, ki niso njegove hčere, niti ne začnem, kaže vse kaj drugega. Torej padaš samo še na njegov videz. In kaj imaš od tega? Niti seksa ne.
Verjetno ti je po vseh teh letih težko priznati, da si udarila mimo z izbiro drugega moža. A se bo treba sprijaznit in prej, ko boš to storila, bolje zate. Po mojem, če se zaupaš svojim otrokom, bodo novico sprejeli z olajšanjem … njim je verjetno že nekaj časa vse jasno.
Spoštovani Zala 1972,
sprašujete se, če smete zaupati svojim občutkom, ko postajate vedno bolj nezadovoljni s partnerjem. Počasi se vam odpirajo tudi oči razuma, potem, ko je zaljubljenost in očaranost malo izpuhtela. Vedno bolj odkrivate realnost »negativne bilance«, potem ko ste mu veliko dali in nudili, mu pomagali finančno in s postrežbo, sprejemali in vzdrževali ste ne le njega, pač pa tudi njegove otroke, medtem ko so vaši otroci morda še hitreje ali prav zato odšli ali odhajali na svoje. Začenjate opažati svoje razočaranje, prikrajšanost in občutke zmanipuliranosti in izkoriščanosti, počasi postajate jezni in besni, saj ste šli v odnos z njim s polnim zaupanjem, in morda z mislijo, da mu morate pomagali v njegovi neugodni situaciji ob ločitvi. Z njegove strani pa ne dobite nobene hvaležnosti, še manj občutka odgovornosti in tudi kot partner se ne izkaže več s svojimi aduti. Sprašujete se koliko časa še rabite da bo vaša mera jeze polna? Kaj se mora še zgoditi, da boste lahko prišli v stik s sabo? Ste preveč razumeli njega in premalo sebe?
Vzemite si svoj čas, ki ga potrebujete, vem, da ni enostavno narediti popolnoma nasprotnega koraka. Šele, ko boste v sebi začutili dovolj moči in odločnosti, da imate zdaj pa res dovolj, boste lahko naredili korak naprej. Če vam pri tem pomaga podpora in mnenja bralk in bralcev, še toliko boljše. Pa kar pogumno, za vas gre in za vaše otroke!
Vse dobro vam želim!
Vizialno, intelektualno in duhovno ti je top? Ali ti je bil top?!? Nekdo, ki se loci pri 3 otrocih, z dvema zenskama mu ne rata, prisparal si je denar na tvoj racun? Postaja pa otopel kot pri vseh zvezah? In to je zate top osebnost?!? Placuje druzinski kredit? — Sori izrazu. Je res, da se jih veliko loci. Ampak en, ki je resen, bo novo priloznost zelo resno vzel, dal vse od sebe. Tale je ze izguba casa…
Super razmišljaš……reši se ga čimprej…..jaz sem v podobnem sranju…..in komaj čakam da se jih rešim…..čeprav bom zato mogoče ostal sam….ker partnerica ne želi zapustit njenih staršev…ki meni samo najedajo in predvsem tast im samo gleda kje mi bo kakšno škodo lahko naredil……vstrajam še samo zarad otrok……ker ostalo nevem če ma smisel ker se je tudi ona že počasi postavla na njihovo stran ki pa žal vodi samo v propad vsega skup……tako da kar pogumno……jaz tudi čakam na pravo priložnost……ti pa če imaš vse da si na svojem…..za kar si vložila trud…pa ti ga naj nihče ne uniči……boš že našla nekoga ki bo to spoštoval in bo vesel da bo lahko prišel nekam na urejeno zadevo kjer bo samo nadeljeval……
Ja, razmišljaš v pravi smeri in ukrepaj čim prej. Iz svojih izkušenj ti lahko povem, da, dlje kot čakaš, bolj se prisesa in izsiljuje in manipulira. Tudi moj je imel eno tako hčer, ki je zabluzila in še zdaj bluzi – pri 43 letih in si domišlja, da sem jo jaz dolžna podpirati.
Bolje ti bo sami, kot pa v navidezni zlati kletki.
Pravi, da bo vse ostalo vašim otrokom… Če niste že prepisali premoženja na otroke, to ne drži. Dokler živita skupaj v zunajzakonski skupnosti, bo v primeru vaše smrti (če gremo tako daleč, komu bo kaj ostalo), on dobil svoj delež. Tudi, če ste napisali oporoko, lahko zahteva nujni delež. Samo pravim…
Pozdeavljena!
Moja prijateljica je pred kratkim imela podobno zvezo. Eno hcer iz prvega zakona, tri fante iz drugega zakona. Preselila sta se z hcerko k njej in vedno je bla na prvem mestu ona. Odnos, ki je veliko obetal postal katastrofa. Pustila jima je vse skupaj, stanovanje v najemu in sla stran. To so zivi manipulatorji. Čim prej stran od tazga. Taki ne bi smeli imeti druzine. Kufre lepo postavi pred blok ne pa samo pred vrata od stanovanja. Upam, da ti uspe.
Draga Zala!
Razmisljas ze v pravi smeri, vendar storiti to v praksi, pa ocitno se nisi pripravljena.
To pravi prav tvoje pisanje, sicer bi ze ukrepala.
Pravzaprav ne rabis teh nasvetov, kajti situacija je skrajno jasna. Si zlorabljena in ponizana na vse mozne custvene in ekonomske nacine.
Naredi svoj korak takrat, ko bo dovolj trden, da te bo tudi v resnici odnesel stran od tega disfuncionalnega tipa in njegove druzine.
Iskreno ti zelim, da ponovno najdes svojo samozavest in svoj mir. Tudi iz spostovanja, do tvojega pokojnega moza, ki ti je nekoc predstavljal to, kar je osnova vsake zveze. Ljubezen in spostovanje.
Tega pri sedanjemu nimas. Taksnega moskega ne rabis.