Ali ravnam prav?
Zdravo !
V bistvu vam pišem samo zaradi enega razloga: da slišim vaša mnenja in komentarje.
S fantom živiva skupaj dve leti in v teh dveh letih sem ugotovila, da ne morem in nočem živeti več z njim. Njegov koncept in predstava ” živeti skupaj ” je bila popolnoma nekaj drugega od tistega kar sem jaz pričakovala. Na kratko povedano, zanj je to pomenilo, biti in delati vse v najinem življenju skupaj, v vsakem hobiju, delu, športu, prostem času, zabavi, samo on in jaz. Ampak jaz sem drugačna in še vedno sem hotela živeti svoje sanje in doseči svoje cilje. Oviral me je in tako nisem v teh dveh letih dokončala študij in niti uresničile nobeno od svojih želja. Stara sem 27 let in odločila sem se, da greva narazen. Moj največji razlog je, da želim končati študij in se posvetiti karieri ter nekaterim neizpolnjenim željam in sanjam. Ampak me je strah, strah me je, da delam napako, strah me je kako po dveh letih zopet začeti znova, strah me je osamljenosti, strah me je, da bom ostala sama….ampak po drugi strani, sem vesela in zadovoljna in komaj čakam na svoje življenje.
Kaj menite…delam prav ali narobe ?
Lep delaven dan še naprej,
Selena
če želiš smao ta odgovor, potem si naredila prav in je prav, da delaš tako kot želiš.
Primož
Zdravo!
Bravo, če bi bila jaz pri tvojih letih tako pametna, bi bilo danes kar nekaj stvari drugačnih! Za podobno odločitev sem rabila 15 let. Ampak zdaj zelo dobro vem: Vsak človek mora najprej živeti svoje življenje in biti zadovoljen z njim, šele potem je lahko uspešen tudi v odnosu.
Želim ti, da bi ti študij šel dobro od rok!!
oj,
“ne morem in nočem živeti več z njim”
mislim, a ti to ne pove česa?! kaj bolj eksaktnega si pa že želiš.
“Njegov koncept in predstava ” živeti skupaj ” je bila popolnoma nekaj drugega od tistega kar sem jaz pričakovala. Na kratko povedano, zanj je to pomenilo, biti in delati vse v najinem življenju skupaj, v vsakem hobiju, delu, športu, prostem času, zabavi, samo on in jaz”
potem tukaj vidim problem. če on gleda na to tako in ti drugače… si kdaj povedala za te strahove njemu ali pa je bila to domena tebe in njega se pa “kao” to ni tikalo. mogoče pa samo ne ve, da imaš take in drugačne pomislke. in kako naj kaj dela na nečem, če pa sploh ne ve, da to nekaj obstaja!!!!
“Ampak jaz sem drugačna in še vedno sem hotela živeti svoje sanje in doseči svoje cilje”
žalostno, da nimata skupnih ciljev in sanj…
“Oviral me je in tako nisem v teh dveh letih dokončala študij in niti uresničile nobeno od svojih želja”
oprosti. sama ga nisi dokončala. ti in ne on. zato ne išči razloge za svoje težave v njem.
“Stara sem 27 let”
mlada še torej…
“in odločila sem se, da greva narazen. Moj največji razlog je, da želim končati študij in se posvetiti karieri ter nekaterim neizpolnjenim željam in sanjam”
potem to naredi. če misliš, da je tako najbolje. in da boš tako uresničila SVOJE SANJE IN CILJE.
“Ampak me je strah, strah me je, da delam napako”
to je življenje… bi rekla moja stara mama. in to ni lahko.
“strah me je kako po dveh letih zopet začeti znova, strah me je osamljenosti, strah me je, da bom ostala sama”
če boš zadovoljna s svojim življenjem, pozitivna, srečna v stvareh, ki jih boš delala… tega straha kmalu ne bo več. osamljenosti pa prav tako ne.
“ampak po drugi strani, sem vesela in zadovoljna in komaj čakam na svoje življenje”
zato pa… pogumno.
ajda…