Ali obstaja še kje in kaj je narobe z mano?

Razlika med tistimi, ki žensko dobijo brez težav in tistimi, ki zelo težko najdejo partnerico, po možnosti še nikoli niso bili v zvezi je v tem, da imajo prvi socialne spretnosti, veščine. Ni tukaj nobene višje filozofije.

Se strinjam. Nekateri ste pač mal nerodni pri spoznavanju, ždite v senci in upate, da bo k vam priletela princeska, spet drugi ste preveč kritični in pričakujete preveč.

Sprosti se, spoznaj se in ko se boš pomiril sam s seboj, bodo dobre lastnosti kar sijale iz tebe in privlačila dekleta.

Kar nekaj mojih znancev ima enak način razmišljanja .. in so še vedno samski pri 30. Problem je v tem, da je individualec (na kar kaže tudi želja po kolesarjenju, pohodništvu) in ker zaničuje vse možne načine druženja oz. kot imenuje “manjvredno” življenje.

Zelo malo žensk je takih, ki bi se želele popolnoma izolirati od družbe, od tega “malovrednega življenja”, in uživati samo v partnerstvu dveh. On je človek, ki bo s partnerico vedno želel iti sam na morje, na potovanja, izbiral bo športe, kjer bo lahko sam s svojimi mislimi, pikniki ga ne bodo zanimali – zato bo tudi morebitno partnerstvo težko.

Mattpad, nisi edini s tem problemom. Tudi meni nikakor ne uspe spoznati punco, pri kateri bi se zgodilo kaj več kot le prijateljsko druženje.

Nekaj je narobe z vama da ne spoznata nobene. Mogoče mata previsoke kriterije al pa nista taki tomboli kot sama mislita.

verjemi da nas je kar dosti…=)

Sam imam podobno težavo. Star sem 20 let. Ne pijem, ne kadim, ne ponočujem(kot večina mojih vrstnikov). Ob petkih oz. sobotah, ko ostali hodijo po nekih žurih, sem jaz doma, gledam TV, spim. Sploh ne pomislim, da bi kam šel.
Starši me malo da ne, silijo, naj grem ven, na kako zabavo. Punce nimam in tudi to je okolici čudno. Kak da nimaš, če si pa star že 20. Meni je na prvem mestu faks. Poleg tega me zanima narava in vse kar je povezano z njo.
Moram priznati, da me že moti, da ljudje okoli mene, ne morejo sprejeti, da nisem nočna ptica, da ne maram nekih zabav z glasno muziko. Vendo znova me zmotijo vprašanja kot so: A punco že maš kako? A konec tedna greš na kako zabavo (bowling, kino, disco)?
Svetujte mi kako se naj obnašam, ko dobivam taka vprašanja. Kako naj dopovem okolici, da mi to ne ugaja?

Hehe, ker imaš rad naravo, radovednežem poveš, da si spoznal eno prav prijetno kmetico h kateri hodiš čez vikend travo kosit in orat, zato si utrujen za ponočevanje. TAkšna vprašanje je še najbolje malo na hec obrnit.

Čisto nič ti ni treba pojasnjevati nikomur. Živi svoje življenje, uživaj v njem; vse, kar delaš, delaj s srcem.

Ne delaj ničesar proti svoji volji in hotenjem, bodi takšen, kakršen si … Seveda najprej razčisti sam pri sebi, kaj hočeš in česa ne, kaj ti prinaša svobodo in veselje – ne smeš se počutiti ujetega v tem svetu, ker si pač “drugačen”. Požvižgaj se na vse okoli sebe in živi tako, kot ti odgovarja.

Tudi staršem lahko mirno pojasniš, da si nočnega življenja ne želiš in naj te ne bremenijo. Tudi punca bo prišla, ko bo čas za to …

🙂

To je pa taka laž, da glava peče. Nič ne bo prišla sama od sebe, bo moral sam kaj storiti za to.

Naj dodam še, da tudi seksal še nisem. Je to sploh normalno pri 20-ih letih?

Dragi 20letnik, jaz sem prvič seksala pri 25ih. Kaj naj pa jaz rečem?

Jaz sem prvi poljub in prvi seks doživel pri 23ih. Kaj naj jaz rečem?

Se strinjam s predhodniki, najprej se nauči biti srečen samski, šele potem spoznavaj punce. Na podlagi napisanega sklepam, da ti je v življenju preveč z rožicami postlano, da imaš čas se obremenjevat s takimi stvarmi. Vprašanje: si sedaj v zvezi ali si še vedno samski?

Všeč mi je tvoj pogled na svet (smučanje, morje, ples…) ne pa samo nore zabave. Imam podoben okus. Imaš veliko znancev, ki imajo podobno mnenje? Jaz pri svojih skoraj 18 nimam nobenega, ki bi ga zanimalo kaj drugega kot samo zabava. Kako prijatelji sprejemajo to da ti pa ne bi šel vsak teden na 3 zabave in se ga na mrtvo napil? Iščem prijatelje, pa tudi fanta, ki bi živel še za kaj več kot gremo ven in se ga na mrtvo ulijmo.

Ja malo sem prebiral te vaše izjave in mislim, da se bom kar prav uvrstil, če tukaj kaj napišem. Sem 19 letni fant iz Koroške ter študiram v MB in sem tudi še samski, kar mi je po domače povedano že ‘dopizdlo.’ Ne vem, sploh se ne znajdem več. Prej mi je blo še vse cool, a sedaj ko sem začel razmišljati kako fajn bi blo imet eno punco me pa to spravlja v slabo voljo. Tudi jaz bi raje hodil v kino, na smučanje, v hribe…skratka živel življenje kot se spodobi ne pa da se ga vsak torek do amena nalijem, ker ne znam reči ne in od tega nimam nič razen mačka. Dejstvo je, da mi primankuje samozavesti, čeprav navzven se kažem nadvse pogum in samozavesten človek. Včasih imam občutek, da igram neke vloge v življenju, ki so seveda različne pred prijatelji, pred znanci, pred družino…seveda boste rekli, da to nisem jaz in da pravzaprav moram biti jaz, ampak ne vem, pač tak sem. Ja sem zmeden, radoveden, nadobuden človek, a kaj ko mi je pogosto tako dolgčas med ljudmi. Spoznavam nove ljudi, se družim, sem socialen, ampak ko pa ostanem sam pa neprestano mislim le na to kako je meni tako zelo dolgčas v življenju. Včasih se mi zazdi kot da me življenje ne zanima, kot da mi je postranskega pomena. Pač ne najdem se, kako naj rečem. Ampak po drugi strani pa ljubim to življenje in mi je všeč. Mogoče je to moje govoričenje dvolično…sem že prej dejal, da sem zmeden. No v bistvu, pa si želim spoznati kakšno vredu punco, ki bi bla za skupno preživljanje prostega časa pa tudi če mi ima kdo za povedati lahko piše na [email protected] ali pa kar tukaj izpove svoje mnenje. Fajn se mejte in pišite kaj

Vse več nas je ki nam pitje ne pomeni vse. Osamelec škoda k si precej stran od mene doma. Rada bi spoznala koga ki bi imel podoben pogled na življenje kot jaz. Rada bi imela družbo s katiro bi šla newem smučat, na morje, na kakšen izlet, človeka za pogovor…

Pozdravljeni..

Vidim, da nas je kr nekaj takih, ki vidimo več kot ponočevanje..

Moja zgodba na hitro… Star sem 20 let… od 15 leta sem imel punco, ki sem z njo bil 5 let. “Čez noč” sem se moral sprijaznit, da je punca vbistvu samo neko ogledalo družbe in da nima svojega “jaza”. Tako me je prevarala z željo, da postane samska. Sedaj sma narazen 3 mesce ona pa ima več kot mesec dni resnega fanta. VSE kaj se je zgodilo med nama se je končalo odločno narobe!(npr. njena lastna mama je bila spodbuda da grema narazen, češ da sma premlada.. smešno, da ima spet resnega fanta nato sem še izgubil par prijateljev, ki so izbrali njo namesto mene, kar je še bolj čudno glede na to da so jo VSI spoznali preko mene in še miljon stvari zaradi katerih se ti svet vsaj za trenutek sesuje).

Ko sem bil v zvezi se nikdar nisem vpraševal takšnih stvari kot se vi.. oz kot se jih danes. Saj se nisem rabil.. imel sem punco, ki je imela(vsaj tako sem takrat mislil) isti pogled na svet kot jaz… seveda ga je samo prevzela od mene ampak to je druga zgodba. Danes ko pa sem samski.. pa čeprav 3 mesce pa se sprašujem če še sploh je kje taka punca.. ki (grdo povedano) ne rabi se razjahat in ne vem kaj vse preden spremeni svoj pogled na svet. Hodim vem.. v zadnjih 2h mescih sem bil pijan skoraj vsaki vikend… ampak mi to ne pomeni NIČ!(pred tem pa mogoče 5x na leto). Zdi se mi, da smo eni “preodrasli” za svoja leta in je to prej prekletstvo kot pa nekaj dobrega… vsaj mene tepe to po glavi že nekaj časa

Vrjetno bo kdo rekel…zakaj “silim” v zvezo če pa sem bil 5 let v njej.Ne silim .. niti ne bi bil sedaj v zvezi ker še nisem čist o.k ampak se sprašujem za vnaprej. Da vam povem moje mišljenje.. Zdi se mi, da sem se v teh 5ih letih največ naučil glede odnosov, glede sebe in glede sveta okoli mene. Seveda problemi zaradi tega niso nehali obstajat… bilo jih je precej.. ampak so bili dosti “lažji” za prebavit.(Malo je problemov, ki jih lahko rešimo sami… Ni pa problema, ki ga ne bi mogli rešit skupaj)

mattpad…jz bi te oženla 😉

Kaj še čakaš?