Zgodbo moram začeti nekaj let nazaj.

Star sem 30 let in poročen 8 let. Imava 9 mesečnega sina.

Najine težave so bile že pred poroko še predeno sva se poročila sva se kregala zaradi brezzveznih problemov. Ampak takrat se nisem dosti zmenil zato in sva spore nekako zgradila. Po poroki sva si začela graditi skupno življenje. Po dveh letih zakona nisem več zdržal in sem se odselil od nje. Po 14 dnevih obljub in ne vem še česa z njene strani da se bo poboljšala sem se vrnil, ker sem jo nekako še vedno imel rad kljub temu, da sem imel dovolj njenih nenehnih zbadanj. Začel sem študirati ob delu in tudi uspešno zaključil študij pred tremi leti. Pri vsem tem sva tudi gradila hišo in jo zgradila in se vselila pred 2 leti. Hišo sva gradila na način čim sem lahko sam naredil sem naredil sam(varčevanje). Ni nama bilo lahko. Najin odnos je še vedno škripal oz. bilo je vedno huje. Pod vsem pritiskom, ki sem jih imel zaradi študija in hiše me je še ona zbadala in sem nekako popustil. Postal sem “copata”.
Naredil sem vse kar je rekla in naročila samo zato ker nisem želel kreganja. Želel sem si miru. Pri tem je dosegla da sem izgubil stik z družino in skoraj s prijatelji. V petih letih sva imela max. 7 spolnih odnosov čeprav sem si želel več. Vedno sem si govoril ko bo fax in bajta končana se bo odnos popravil saj bo bolje. Obenem pa sem jo opozarjal, da v najinem odnosu škripa in da ni v redu tako kot je. Za te stvari se enostavno ni zmenila. Dobila sva otroka, kjer srečo doživljava vsak posebej. Še to možnost sem prodal. Mogoče bo otrok spremenil situacijo mogoče naju bo otrok združil. Preizkušal sem na vse načine kako ji naj dopovem da ne špila med nama.
Pred nekaj meseci sem spoznal žensko, ki sem se zaljubil v njo. Pokazala mi je to česar v življenju še nisem doživel. Ljubezen in spoštovanje. Takrat je meni v glavi naredil preskok in sem si rekel, da je zadnji čas da doma rešim zadevo če ne bo konec zakona. Postavil sem jo pred dejstvo, da se bom ločil če mi ne pokaže spoštovanja in ljubezni. Spoštovanja nisem dobil, ljubezni pa tudi ne, ker se nisem odprl enostavno iz razloga ker nekako ne čutim do nje nič več. Vse kar me veže je sin.
Pred kratkim je izvedela, da imam drugo. Od takrat je svet narobe v tem smislu, da mi zopet obljublja ljubezen in spoštovanje in da se bo od zdaj naprej trudila. Stara zgodba.

Spoštovani, prosim svetujte mi kaj naj naredim, naj poizkusim še enkrat, ji dam še eno možnost ali naj pozabim na vse skupaj in si ustvarim svoje življenje kjer bom zaživel srečno. Ali je možno ponovno prižgati iskrico. Kakšno je vaše mnenje?

Hvala za odgovore.

LP,
S

Če je tako kot ste napisali, je vajina zveza zgrešena že od začetka. To verjetno tudi sami čutite. Ko nekoga ljubimo ga ne zbadamo neprestano in ne iščemo prepirov. Prav nasprotno, trudimo se za razumevanje drug drugega, njegovih občutkov in potreb. Vaša temeljna napaka je bila, da ste od žene že odšli potem pa ste podlegli njenim obljubam in se vrnili. Kljub temu, da je šlo vse samo navzdol ste se vedno znova iskali vzroke za nezadovoljstvo zunaj vajinega odnosa in se slepili, da bo boljše. Niti hiša niti otrok, ne more prinesti v odnos ljubezni, če je partnerja nimata sama v sebi. V vašem vztrajanju v taki zvezi je čutiti zaničevanje samega sebe, kot moškega, imate slabo samopodobo in ne čutite se vredni ženske ljubezni. Pravite, da ste v novi zvezi spoznali, kaj je to spoštovanje in ljubezen, toda kljub temu še vedno rinete nazaj k ženi, ki vas ni nikoli ljubila in vas nikoli ne bo. Vaše upanje je čista iluzija. Poskusite to dejstvo sprejeti in zamislite se nad odnosom do samega sebe. Tudi v primeru, da ne boste ostali skupaj z novo partnerko,(poznata se šele nekaj mesecev, morda gre le za zaljubljenost) verjemite in zaupajte v vaše novo spoznanje o samem sebi in si ustvarite zadovoljnejše življenje. Bodite pogumni!

Alenka B