Pozdravljeni,

Pisem, ker me zanimajo vase izkusnje, nasveti in priporocila.
Ze priblizno 10 let se borim z motnjami hranjenja (anoreksija, ki se je prevesila v bulimijo). V tem casu sem bila 3x res na dnu, zadnja 4 leta nekako obvladujem stanje.
Opazam, da se pri meni v zadnjem casu (cca 4 mesece) spet pojavijo obcasne epizode prenajedanja, ki mu sledi bruhanje – v povprecju je to 3x tedensko. S partnerjem sva skupaj slabo leto, na zacetku zveze sem mu omenila te tezave, vendar se o njih nikoli nisva podrobneje pogovarjala. On trenutno misli, da sem jaz popolnoma ok, trenutne epizode pred njim uspesno prikrivam.
Tezava je v tem, ker ne vem, ali naj se mu zaupam in povem kaksna je trenutna situacija z mano. V svoji kozi se pocutim osamljeno, ker se nikomur ne morem zaupati. Menim, da bi moje ‘izpade’ lazje obvladovala in jih zreducirala, ce bi se lahko ob krizi obrnila na partnerja in mu povedala, da se slabo pocutim in da zelim izvesti cikel prenajedanje – bruhanje. Slisi se zelo preprosto in nekomplicirano, pa vendar menim, da se je po drugi strani drugim osebam (se posebej moskim) tezje zaupati, ker tezko razumejo mojo situacijo. Poleg tega ga ne zelim obremenjevati z mojimi tezavami. In zelo me je sram mojega pocetja – ne vem, kako bi on reagiral na to. Celotna situacija me ze zelo izcrpava.

Vsakega konstruktivnega komentarja, mnenja in vase pomoci bom hvalezna.

Spoštovani,

Odločitev ali boste partnerju zaupali svojo težavo bi prepustil vam. Lahko pa povem, da bodo med drugim tudi take odločitve veliko lažje, če boste razumeli sebe. V svetovalnem procesu znamo natančno raziskati psihološko logiko, ki je v ozadju vašega vedenja. Ko razumemo to logiko, postane jasno, da ima opisano vedenje globok smisel. Običajno ugotovimo nekaj podobnega: »Sem slaba oseba in imam nesrečno življenje. Slaba sem, ker pri sebi ne sprejemam ‘tega in tega’. Bojim se, da bi fant ugotovil, kakšna sem v resnici. Vse bom naredila, da bom to svojo pomanjkljivost odpravila. Da bom postala lepotica, popolna, … Kontrolirala bom hrano. Kontrola hrane zmanjšuje mojo tesnobo.« Vendar pa oseba bolj ko kontrolira hrano, bolje je lačna, strah naraste in še bolj stisne kontrolo. Tako se lahko znajde v spirali navzdol ali recimo kontrolo hrane spremeni iz stradanja v bruhanje. Kakšna je ta logika pri vas, bi seveda lahko ugotovili v psihoterapevtskem procesu. Temeljni cilj terapije v takem primeru, je, da klient sprejme sebe kot bitje. Da loči svoje telesne značilnosti od osebne vrednosti. Ko to stori, popusti motor tega destruktivnega, ampak globoko logičnega vedenja. Postane tudi jasno, da danes lahko razumemo vaš sram, vendar pa zanj ni nobenega razloga. Sram vas je tistega, česar sami pri sebi ne sprejemate. Jaz pa vem, da ima vaše vedenje smisel in da tudi kakšne telesne lastnosti ne vplivajo na to, da ste dobra oseba, vredna ljubezni.

Lep pozdrav,
Uroš Drčić

Mislim da če bi bil partner pravi support bi se bil pripravljen pogovoriti o tem, obenem morate tudi vi biti pripravljeni odpreti težave ki jih mate. Če sta zaupen par brez konfliktov in brezveznih kompromisov mislim da to lahko preneseta. Prijazno mu povejte naj vam pri tem pomaga.

Pozdravljeni,
Jaz vas popolnoma razumem, saj sem se sama borila 10 let z bulimijo, s tem da sem na dnu bila celi zadnji 2 leti. Cikel prenajedanja in bruhanja sem ponovila tudi po 3-4-5x dnevno, obcasno mi je uspelo se zoperstaviti ciklu cela 2 tedna v kosu, vendar vec kot to, nikoli. Jaz na vasem mestu partnerju tega ne bi zaupala, saj sem tudi sama nesteto krat pomislila, da bi bilo boljse, ce se komu zaupam, vendar sem mnenja, da nas moski, ki sploh o tej tezavi ni poducen, ne more razumeti. Danes sem zelo vesela, da se nisem zaupala napacnim ljudem (za katere sem takrat mislila, da bi jim lahko zaupala). Ne govorim, da so to slabi ljudje – hocem samo povedati, da nas ne razumejo. Bulimija je zelo kompleksna bolezen, katero je tezko razumeti. Vem, da vam je tezko, vendar verjamem, da vam bo bolezen uspelo premagati in boste lahko spet uzivali ob hrani.

Če svojemu partnerju ( moškemu ) tega ne boste zaupali ( razložili ) potem zares ni nobene možnosti, da bi vas razumel, stal ob strani in pomagal. In verjetno so prav to eni od bistvenih apostolatov prav vsake zveze.
Pravzaprav lahko to jemljete tudi kot preizkušnjo vaše zveze, koliko je vredna.

Grozna stvar – prdvsem , ker je ua ozdravitev potrebno res garati , delati na sebi in se poglobiti vase in najti razloge in vzorce itd. Rabiš oporo nekoga, ki te spodbuja… premalo pa vem o zdravljenju in podpornih osebah itd…
Zanimivo meni se že pri bruhanju vse ustavi ,sploh ne vem kako vam to uspeva… in to večkrat dnevno..OMG

Povejte mu svoje težave. Nato pa se obrnite po pomoč. Lahko najdete na Facebooku Miha Geršič ali Timea Urdih. Pomagala vam bosta na pravo pot. Pa veliko sreče.