Pozdravljeni!

S partnerjem se poznava okrog 2 leti in pol, od tega hodiva 1 leto in pol ter ziviva skupaj leto dni. Na zacetku sva se super razumela,niti v sanjah mi ni prislo na misel, da se clovek lahko tako spremeni kot se je on. Malo preden sva zazivela skupaj se je spremenil za 360stopinj.

Postal je hladen do mene, nikamor ni več hotel iti z menoj……..skratka nenormalna sprememba. Boter tej spremembi je bilo morje, ki smo ga preziveli skupaj s prijatelji-njegovi in moji prijatelji. Ker je tik pred odhodom z morja prislo do konflikta med mano in njegovim kolegom mi je zabical kako se to obnasam in da nisem prav ravnala. Skratka v tej kočljivi situaciji je podržal z njegovim kolegom ……posledica tega vsega na koncu je bila tudi ta da mi je rekel da zaradi tega zdaj dolgo več ne bo šel na morje …in tako se je zgodilo letos……ni hotel iti zato sem dopust prezivela brez njega……..skratka vse mora biti po njegovo..tako pri izbiri pohištva in vsega v stanovanju…..to je groza.

In včeraj sem mu dopoldan omenila da naju moja prijateljica vabi na pijaco…mi je odgovoril, da se bova se kasneje pomenila…..ko je prisel cas da bi rabla it, pa ni sel, ker se je on med tem casom zmenil s svojimi kolegi……in to se ni zgodilo prvic…nekoc sva se veliko druzila s to kolegico in njenim fantom, zdaj pa naenkrat noče več nikamor z mano. A si predstavljate kako se počutim ko moram kamorkoli sama……..na pijačo s prijateljico in njenim fantom kar sama, ker pač njemu ni za iti, vedno si nekaj zmišljuje……ali pa na primer ko je kje kak koncert noče iti z mano, ko je pa koncert ki se njemu zdi dober pa bi on rad da grem z njim in ponavadi sem tudi šla sedaj pa mu nekako dajem “kontra” in mu tudi dam vedeti da ne grem z njim ker tudi on noče iti nikamor z mano.

A se mi že meša ali je to moje ravnanje upravičeno. Skratka non stop se kregava zaradi malenkosti,…zadnje časa samo dviguje glas ko ga kaj normalno vprašam………dela se kot da je ful pameten in da jaz nimam pojma o ničemer……….ne vem več kako naj se spoprimem s to težavo…..mislim da mi moči pohaja, ne želim več živeti tako………ne vem kaj naj naredim., ALI GA NAJ ZAPUSTIM????Ali mi lahko kdo kaj svetuje,???? morda je imel kdo kako podobno situacijo…………

Hvaležna vam bom za vsak, še tako majhen nasvet!

Lp, Zvezdica

Zvezdica,
sklepam, da si še precej mlada in zato ti svetujem ČIM PREJ SE ZNEBI TAKEGA FANTA. Zamisli se, da je pred tabo še veliko življenja in se vprašaj ali ga želiš tako preživeti, če se ga da preživeti na lepši in razumevajoč način. Ne misli, da fantov ni več, vedno se najde kakšen, ki ti bo pisan na kožo, naj se ti pa ne mudi.

Kakorkoli se boš odločila odloči se za sebe prav, ne glej na druge, ker že pregovor pravi: če si ne boš pomagal sam, ti ne bo nihče pomagal. Torej pametno premisli in stopi na novo pot!

Mogoče boš našla odgovor na svoje vprašanje v knjigi “POSKUSIVA ZNOVA”. Napisal jo je Christian Gostečnik. Se jo splača prebrati! Lep pozdrav.

Pozdravljena,
najprej sama pri sebi razčisti ali ga imaš rada. Potem se vprašaj
ali boš lahko na tak (njegov) način živela z njim ali ne. Verjetno misliš, da ne bi zmogla živeti brez njega (vendar menim, da če te ima nekdo rad, si želi, da se imata oba lepo, kar pa očitno tvoj fant ne počne), kar pa verjetno ne drži.
Pa jasno, še skupaj živita – to se ti zdi zelo obvezujoče, kajne. Saj sta vendar parček!
Ampak, kaj se bo zgodilo, če bosta dobila otroka? Verjetnost ni tako majhna, saj je znano, da si ženske želijo otroka prav zaradi slabega, nezadovoljujočega partnerskega odnosa. Nihče od vas treh ne bo mogel biti srečen.
Imaš pa seveda tudi možnost, da se poskusiš s fantom pogovoriti (kaj tebe moti v vajinem odnosu, naj pove kaj on pričakuje od vajinega skupnega življenja…)
Ne tarnaj, ne čakaj, pogovori se čimprej, razmisli o tem, da si verjetno želiš zadovoljno življenje, nekaj radosti in sreče, da ne rečem LJUBEZEN.
Pa še to: NI EDINI.

Sem 34 letna mamica dveh punčk starih 2 in 4 leta. Po rojstvu druge hčerkice sva se z možem začela prepirati. Saj veste, tašča, njegovo turnusno delo, nobene pomoči v gospodinjstvu. Ko je bila punčka stara 4 mesece me je prevaral in se tudi čustveno navezal na drugo žensko. Doživela sem strašen šok, prenehala dojiti, in posledično so se mi je začele dogajati slabe stvari: prometna nesreča k sreči z zgolj materialno škodo,zanositev in splav. Mož je med tem okleval med menoj in njo: pravzaprav je želel ostati z njo, pa ga ona ni hotela. Prerezal si je žile na roki in pred enim letom je imel prometno nesrečo, ki jo je sam povzročil (poskus …).Bil je skoraj pol leta na hospitalizaciji in še pol leta doma na bolniški. Bila sva tudi na pogovorih pri psihologu. Po vsem tem kar se je dogajalo med nama in posledično se je kazalo na starejši punčki, ki je kazala vedenjske motnje, sem se odločila za ločitev. Ne vidim skupne prihodnosti: jaz imam lepo službo, sem finančno neodvisna od njega in si želim nadaljevati podiplomski študij. Ne razmišljam o začetku z nekom drugim, kar mi on očita, ampak si želim začeti znova, sama z otrokoma. Sicer je miren, nenasilen, ampak pravzaprav apatičen do okolice. Služba (izmensko delo), njegovi starši in sprijaznenje z usodo. Na mojo željo imava ločen denar, kar je sedaj problem, ker si deliva stroške na pol, njemu pa od plače malo ostane. Premišljujem, da bi naredila konec zakonu. Zanima me, ali obstajajo kakšne psihoterapevtske skupine, ker se mi zdi pomembno to, da bom psihično močna in vzdržala pritiske. Včasih sem odločna, včasih pa me premaga misel ¨saj ni tako slab¨in zato ostajam z njim. Pravzaprav se ne prepirava in navzven delujeva ok, pa ni tako. Za vse moram poskrbeti sama. Potrebujem strokovno pomoč, da bom vzdržala. Drugo kar pa me zanima, pa so pravni nasveti. Pri odvetnikih je potrebno za vsako informacijo plačati, kar pa si ne morem privoščiti. Nisem ravno socialen primer, vendar vem, da me ne čaka razsipna prihodnost. Pripravljena sem možu izplačati 25 % lastniški delež stanovanja in tisto kar je vložil v najino premoženje. Moti pa me, ko mi stalno dopoveduje, da je njegovega pol in mojega pol. Kar pa res, ker jaz zaslužim še 1x več kot on. Varčujem tudi v stan. shemi in tudi od tega hoče polovico. Torej želela bi odgovor kam naj se obrnem po pravno svetovanje in glede terapevtskih skupin. Mogoče sem svoj primer opisala preveč ohlapno. Naj povem, da ga imam še vedno rada, vendar se nekje na dnu razuma zavedam, da nimava skupne prihodnosti kot življenjska partnerja. Mogoče delam krivico otrokom. Saj jih ima rad. Vendar bi po mojem mnenju, to ljubezen takoj zamenjal za ljubezen nje. Saj ga ne morem obsojati. Želim sebi pomagati, da bom lahko naredila vse najboljše tudi za svoji punčki, ki bosta ostali pri meni. Rada bi tudi informacijo, kjer dobiti nekoga za pomoč v gospodinjstvu. Punčki hodita v vrtec in sta kar zdravi, ker pa imam tudi terensko delo, bi včasih rabila nekoga, ki bi ju vzel iz vrtca. Torej začela sem se ukvarjati s čisto praktičnimi problemi, ki me čakajo. Za vsak odgovor in informacijo bom zelo vesela.

Ko berem taka pisma, me stisne pri srcu, …ima 4 mesece staro puncko in namesto da bi se posvetil utrujeni mamici in malemu cukrcku, gospod MOŠKI razmislja o tem, kako je sosednja kelnrca seksi in kako bi jo cimprej v posteljo spravil! Moški, kje je odgovornost??? To je sramota!In potem pravijo, da smo zenske “taksne pokvarjene”!!Kot da bo nekje drugje dobil kaj več kot en orgazem, pol pa itak pokaze hrbet in zaspi. Ce moški niti svoje zenske ne zna zadovoljiti v fizicnem in psihicnem smislu, verjemte tudi ljubica ga bo kmal zapustila!Ma škoda besed, toliko razočaranj, toliko strahu iz otročkovih učk, ker se mamica in atek ne marata, brez veze!Pa še brezizhoda situacija je to….Če pa je ženska še tam pri 38 samska, jo že kar etiketirajo, kao da je čudna….sem pa mnenja se vseeno boljše kot pa da služi možu samo za to da mu pere usrane gate in zokne, on pa kupuje ljubici torbice in nakit! HVALA LEPA ZA TAKŠNO ŽIVLJENJE

NEEEEE zaradi ignorance do otrok takega oneta.
OTROCI najbolj trpijo .
TEEECI ,kolikor moreš hitro stran od takega tipa ,ki ima komplex,da so ženske matere,ki vse odpuščajo.
Tvoji otroci bodo celo življenje trpeli in to si boš očitala,ko bo prepozno .
Otroci so transfer partnerskih odnosov in trpi jo,samo izraziti se ne znajo.
IZVOR ČUSTVENIH ;NEVROTIČNIH;PSIHOTIČNIH MOTENJ JE V PARTNERSKEM ODNOSU
-družina mora biti uravnovešena,uigrana ,kot orkester.

Eh, saj ona je že na vse to davno pozabila! Poglej na datum napisanega posta!

pozdravljeni!!
Upam,da mi bo kdo znal svetovati!?

S partnerjem sva skupaj 2 leti,imava sina starega leto in pol!!..spoznala sva se pri mojih 15ih letih,pri 15ih sem z njim tudi zanosila in pri 16ih sem mu rodila otroka!ostal je z mano in lepo skrbel zame in za sina!!..že od prej ima otroka z bivšo in pravi,da je z njo končal preden sva mi2 začela,kolikor pa jaz vem,je z njo končal zaradi mene,saj me je peljal na zabavo in ugasnil telefon potem pa ga je ona prišla iskat.ampak to zdaj ni bistvo.na začetku ko sem zanosila je še hodil k njej domov(kao po otroka),ji posojal avto,jo peljal v službo in iz nje,ker ona ni imela svojega abta amak sta prej imela skupnega!ok,na začetku sem vse to jemala kot “saj to ni nič takega”…potem ko sem zanosila,sem začela zadevo jemati bolj resno in sem mu postavila pogoj!da se ne sme več bidevati z njo,naj čisto prekine stike z njo in pozabi da obstaja!!No,potem se je še zadnjič sestal z njo,ker ga je prosila,da se pogovorita na samem,jaz budalo sem to dopustila in nikoli ne bom vedela kaj sta takrat imela,kako anj vem,da nbista spala skupaj?..no,potem se je vse spremenilo,ona ima svoj avto in otroka pripelje do naju.on je sploh več ne videva saj je tamali že toliko star,da pride sam v hišo in iz nje,ko ga pripelje in odpelje!..
še vseeno pa včasih pše čudne sms-e kot da mu še vedno ukazuje!!…naprej.. partner celee dneve delaa…od jutra do večera…lahko rečem,da sploh nimava življenja,ker sem skos sama z otrokom!!…edino kar počneva skupaj je to,da skupaj spiva in še to je včasih prepir!!…dela cele dneve,denarja pa nima nikli!!komaj,da lahko kupim za otroka mleko in čokolino,zase bom raje tiho,nimam ne kaj za oblečt,komaj da imam kaj za pojest,njemu je pa itak vseeno,ker je v službi,kjer je zjutrraj od 7h in zvečer do 7h ali še dlje!…jaz ne morem veliko prispevati finančno,ker imam le otroški dodatek in štipendijo,ker obiskujem šolo!!…on pa ne prispeva nič kaj več,lahko rečem še celo manj,ker jaz dam ves denar za hrano in otroka,on pa večinoma v svoj po****avto in nepomebne stvari!!…potem….ne vem,če sem slepa,verjetno gatako močno ljubim,da tega nočem videt…ampak imam občutek,da mu je poponoma vseeno zame in za otroka in da me niti najmanj ne spoštuje!!Nikoli v dveh letih še ni držal zame,ko sem bila v konfliktu s kom,celo za druge je držal!!…vedno,ko ga prosim za kak nasvet ali pomoč,mi odvrne da sem si sama kriva(za stvar,za katero pač potebujem pomoč)… naprej…NIKOLI se ne poljubiva!!…na začetku,ko sva se videla,ko je prišel domov,sva se objela,poljubila,skratka,pokazal mi je,da me ima res rad…zdaj oz. zadnje leto,odkar sem rodila,tega ni več!!…ko pride domov,komaj da izsilim iz njega poljub in ta poljub je edini v celem dnevu!!….sram em je povedati,ampak “zaliznila” sva se nazadnje,ko sva spočela otroka,verjetno!!…sploh ne vem,če se še znam!!…francoski poljub,vedno sem sanjala o tem,kako se bom tako poljubljala s svojim princem!!…toda,ne,jaz tega nimam!!…naprej… ko je doma(kar je redkokdaj),je večinoma pri svoji sestri,pri svoji mami ali v garaži karkoli dela ali zunaj kaj dela,tako,da imam občutek,da mu je povsod lepo,samo doma ne želi biti,z mano in z otrokom!!…kaj naj naredim??….neprej…o seksu…bom raje tiho…ko ima on potrebo oz. po domače povedano “se mu zlušta”-to je 1x na mesec….moram sexat,če ne si bi kaj mislo?…jaz imam željo sexat vsak dan ali vsak drugi dan,po pravici povedano,saj pravega sexa v živčjenju še nisem sprobala!!…z njim sem izgubila nedolžnost,o tem škoda besed,ker tak nedolžnosti ne izgubi nobena!!(žal mi je za to!)…in nikoli,prav nikoli,no mogoče na začetku je bilo super,noro je blo,bila sem vsa srečan,seky je rajal zelo dolgo in sexala sva vsak dan,saj je on hotel,ker je bil tako zelo zatreskan vame,kot jaz vanj!!…..danes ga za seks moram dobesedno prositi!!ko mu namignem,da bi seksala,on meni: “pa res”joj,pa sem utrujen,me glava boli…in zasi preden bi lahko jaz kaj storila,če razumete!!…ko pa se mu “zlubi” sexat z mano,je pa ta seks 2-mogoče celo 3 minutni in NIKAKAV!…pride mu v sekundi,zgleda!!..ne vem,zakaj…a nisem več tako dobra kot prej,mu bi bilo biljše z drugo??…verjetno me ne ljubi več,mu nisem več lepa in nima več zanimanja zame=??..kaj bi lahko bilo drugo??..NI MU VEČ DO MENE,verjetno,ne?…. in naprej…ko ga prosim karkoli za otroka,mu je to zeloo težko narediti!!…ko je otrok bolan,bruha,se on zgraža,ko tamali pobruha tla,češ zdaj bo pa smrdelo,otrok se mu gabi,komaj da ga prime,toliko,da ga jaz lahko umijem!!…groza od groze!!…v letu in pol,kolikor je otrok staro,ga je 1x pevil in še to takrat,ko se je komaj rodil!!…hranil da je mogoče v letu in pol vsega skupaj 10x… izračunajte koliko jeto,če otrok je 5x na dan in v letu in pol 10x??…sramota,a neda??…po resnici povedano,če se razidem z njim,mu otroka nebi upala ppripeljati,da bi tu preapal,ampak bi mu ga preipeljala toko dolgo dokler bi ga bilo treba previti in nahraniti,saj me je strah,da ga neb zbal previti in še manj nahraniti!!..otrok bi verjento bilo zarven njega pokakano,polulano ves dan in lačno!!..mogoče bi elpše skrbel zanj,kot jaz,ampak saj veste kaj želim povedati…odkar se je rodil,ne kaže zanimanja zanj!!!…ne vem,mogoče mi noče pokazati ali zna skrbeti za otroka,mapak to je sramota!!,,vsak oče se zelo rad izkaže kot pravi oče in mami pomaga pri vzgoji otroka!!….moj niti slučajno!!…reče X daj pridi sem,tamali se je popacal,X daj pojd otroka oblečt,ker gremo,X daj otroku jesti ker je lačno,X daj otroka previj ker smrdi,X otrok se joče idi pogledat ka je z njim!!….znoriimmmm!!!…za vse sem popolnoma sama!!…in ok,saj enbi nič rekla,če bi bil to samo otrok(smao moja skrb),je pa zraven še pospravljanje cele hiše,ki je velikaa(če ni posravljeno,ko pride domov,se čoha po glavi in teži,češ da sem emla dost časa,da bi pospravla,nikolini direkten sicer,ampak govori po ovinkih,jaz ga pa skapiram takoj!!..če posoda ni umita,ko si on hoče it jajca speč ali kaj podobnega?in posoda je umazan??najraje bi me ubil,verjetno!!..tega sicer ne pokaže,ampak vidim v njegovem obnašanju kasneje!!…. potem…
še o drugih stvareh,ki jih partnerji skupaj preživljajo… da bi mi2 šla ksupaj na večerjo??NIKOLI,kar me zelo boli,saj partner svoji sragi izkaže ljubezen tudi na tak način,da jo kdaj kam pelje…v dveh letih me še ni povabil na kosilo ali romantično večerjo,ali na razvajanje v toplice…le sanjam lahko o tem!!…in ne rečem zdaj,da bi moral!!lahko bni,ko ima denar,ampak se ne spomni,tudi potem sklepam,da me ne ceni dovolj in me ne jemlje kot sojo partnerko,ki naj bi jo ljubil!!…in ko niam denarja,saj ni vse v denarju!!!…bi me lajhko peljal na kak sprehodek,lahko bi se spomnil,da bi skupaj sinkea peljala na sprehod…no,še to… 2x odkar se je sin rodil,je bil z nama na sprehou!!jaz sem hodila vsak dan s sinekom na sprehod v toplih poletnih dneh,ko sem ga PROSILA včasih,če gre zraven,je zopet odvrnil,da je utrujen,da gre raje nekaj delat,mi2 pa naj greva sama na sprehod!…zopet ena sramota!!!…v našem kraju sploh še vsi niso videli oz. redkokdo,da sva mi2 skupaj!!kot njegovo partnerko me nihče ne pozna,saj me nikoli kam tak ne vzame s sabo oz. nikoli nikamor ne greva,kjer bi naju ljudje videlo,vedno sem tazmišljala zakaj ne žali z mano na sprehod in prišla do sklepa,da se me sramuje,da ne želi,da ga ljudje vidijo z mano,skratkada ga je sram z mano kamorkoli it!!…in očitno je to res!!..na začetku ko so naju njegovi vabili na zabave,me je z veseljem peljal in sva se z njimi zabaval,zdaj sploh ne greva več nikamor,kamor sva povabljena(če sploh sva),saj me imajo njegovi za ničvrednico…no,in še o tem… na začetku so se vsi delali fine,prijazne z amno,lepo so me sprejeli,čeparv izhajam iz reven družine,oni pa so bogati,sedawj me pa vsi zaničujejo,se norčujejo iz mene,kadr grem mimo njih,moj partner je pa samo tiho in jim s tem daje celo še večjo vspodbudo,saj vidijo,da mu ej malo mar zame,ker ni še nikli rekel,da me ljubi!!… pred njegovimi me še NIKOLI ni poljubil in verjetno me nikoli ne bo!!..tudi pred mojimi me še ni,jaz sem njega 1x in še to mu je bilo tako zelo nerodno,da a je skoraj pobralo!!…in o samem spoštovanju…. ko ga kaj razjezim,mi vedno reče: pa ka bi rada ali pa pa ka misliš da si?..pa daj vtihni,pa daj zapri,pa daj mi mir,…to so njegove besde,ko mu karkoli rečem za katero od njegovih napak!!..ničesarmu ne smem rečt!!..in o ženskah..ko greva v trgovino,trgovke tako požira z očmi in se jih smeji,da je mene sram!!..ker vsi ljudje to vidijo in kaj si mislijo?to je nek ŽENSKAR,ki ima svoje dekle za bedaka!!..nikoli se ne more zadržati pred mano,ko vidi lepo dekle,daj niso one krive,ampak ON!ki jim pokaže,da so mu včeš bolj kot jaz,zato me je strah sploh iti kam na zabvo z njim,saj bodo vse druge obstajale,mene pa ne bo!!……vem,da nisem najlepša,mogoče sem celo najgrša,priznam,saj nimam lepih oblek,niamam ličil in dragih parfumov,ampak,saj on je to že na začetku vedel!!….

ne vem,kaj naj naredim¨!
POMAGAJTE MI Z NASVETI!!

NAJ ostanem ali naj grem??…res je da je nekaj dobrih in nekaj slabih posledic če grem!!
če grem,bom živela s sinekom v starem niakršnem stanovanju,otrok ne bo imel otroštva kot bi ga imel v njegoven stanovnju,saj je večje,razkošnejšem,lepše,moderno,v stanovaju mojih staršev je pa vse drugače,staro….otrok nebi imel več očeta,če bi bil starejši,kot je bil njegov otrok ko se je razšel z bivšo,bi lahko že vse razumel,lahko bi mu razložila,da ga ima ati še vedno rad,le da ne bo več živel z njim,tako pa mu ne morem!!..tako zelo ga ima rad,skos govori le ati ati…le kaj bi preživljal v sebi,ko atija nebi bilo ob njemu,komu ati nebi kupil kinder jajčke in ko se ati nebi igral z njim!!strah me je,da bi nehal govoriti besedo ati in bi pozabil,da ima atija do takrat,ko bo že razumel moje besede!!..premajhen je še,da bi raumel,kaj se dogaja,mislil bi si lahko le,da ga ati nima več rad in da nima več atija,ako kot takra,ko ga jaz kregam in gre jokat k atiju,,češ mami me je kregala,zdaj me pa nima več rada,ati pa me še ima,ker me tolaži!!…
kaj na naredim??

denar ne bo tak problem,NE BOM ga imela sicer,ampak saj ga tudi pri njem nisem imela,na začetku mi je še celo dajal po 50eur in sem si kupila kak parfum,večinoma pa stvari za otroka in harno!!…sedaj ne da nič več…spet ne rečem,da bi moral,saj nisem z njim zaradi denarja,ampak obljubil mi je,da mi bo pamagal,na začetku,ko sem mu rekla,da če bom živela znjim,mi bo mogo pomagat,da si bom kupila akk kos oblačila ipd… in zdaj smo proti novemu letu in jaz nimam zimske jakne!!inmam staro,razcufano,celo zažgano in poflekano,ker si nemorem kupiti nove!!še za otrokovo jaknico si je sposodil denar!!…denar torej ni težava,bom na istem kot sem bila pri njem,če se odselim…no,mogoče si pri plači ne bom privoščila najdražje salame ali vooferja za 300eur za v avto,ampak bom raje malo šparava,da bom lahko otroku kupila mleko!!

naslednja stvar je ta…da ga močno ljubim,zanj bi umrla!!…z dna srca ga ljubim,zeloo ga imam rada,pomeni mi vse na svetu in že ko se samo spreva,jokam cel dan in mi je hudo,kako bi bilo šele,če bi odšla za vedno!?….po mojem nebi zdržala,samo ob misli,da je z drugo ali da ga ni doma in da nebi vedle akje je,bi umrla!!…umirala bi iz dneva v dan!..res je,da imam sineka,ki ga ljubim,in tudi on vem,da ljubi mene kot mamico,rada ga imam največ na svetu,samo zaradi njega bi mogla živeti,da nebi bil sirota,samo za njega se trudim obdržati zvezo in stati z partnerjem,se pogvoriti z njim…ampak ne gre…ne gre več!!…je bilo upanje po pogovoru,pa je zopet izginilo…in zopet pogovor in zopet nič ne začeže…grozaa….

Tako močno ga ljubim,da se ne zavedam resnice!!….

Vse bi naredila zanj,ampak ne morem več,če mi on ne poakže niti kanček te ljubezni,ki jo izkazujem jaz!!…priznam,tudi jaz delam včasih napake…ali ap tudi ne..če dobro premislim,nisem naredila niti ene same slabe stvari v najini zvezi!!NIKOLI!!..mogoče sem ga kdaj užalila s svojim ostrim jezikom,ampak,saj mi je vse vrnil!!…celo udaril me je,pa sem se začela smejati skupaj z njim,ker ga preprosto ljubim in očem videti slabih stvar,ki se nama godijo!!

slaba stvar je tudi ta,da ne vem,ako bom otroka vozila v vrtec(to zdaj počne on),saj še nimam izpita,niamm avta,starša pa imata le enega in s ačsom nikakor nismo usklajeni,glede moje šole..kako bom hodila??…zdaj me vozi on…ne morem biti mamica in navadna šolarka na avtobusu hkrati!!…to ne gre!!…ne morem otroka z avtobusom voziti v vrtec!!…ko bo večji,da bodo zafrkavali!!..

kaj naj naredim??

grozno sem se razpisala,ampak nimam druge rešitve,moje edino upanje ste še VI,ki zante svetovati in pomagati!!…

Prosim vas,pomagajte z nasveti!!!

kaj naj naredim v dobro otroka??da otrok ne bo trpel in da bo imel lepo otroštvo??

poozdrav,mamiii

Spoštovana gospa!

Odgovor na vprašanje „Kaj naj naredite?“ veste le vi. Odločitev in odgovornost za to odločitev je na vas.
V odnosu s partnerjem niste zadovoljni, z njegove strani ne čutite pravih čustev do vas, niti skrbi, niti ljubezni. Pišete, da vam ne pomaga pri negi otroka, skrb za otroka prepušča vam, ne želi preživljati prostega časa z vama, od vas zahteva gospodinjska opravila, kot partnerico pa vas zanemarja, svoj denar vlaga v svoje hobije, za potrebe družine pa bore malo prispeva, tudi udaril vas je že…

Ker pravite, da parterja ljubite, vam predlagam dolg, iskren pogovor z njim. Ob njegovem strinjanju, morda tudi partnersko svetovanje, če seveda tudi on še kaj čuti do vas in želi ohraniti odnos z vami. V nasprotnem primeru pa vam ne bo ostalo veliko izbire. Seveda je odločitev težka in spremembe bi bile velike, če odidete, vendar sami pri sebi razmislite, koliko časa boste še zdržali v taki situaciji. Odločitev o tem, ali naj ostanete ali greste, ste že tehtali, našli pluse in minuse. Pri tem je pomembno predvsem to, kaj vam več pomeni. Ali vam več pomeni to, da živite v razkošnem stanovanju, vendar ne preveč srečni, ali pa to, da poskusite poiskati srečo drugje, četudi v malo bolj skromnem okolju?
O tem, kaj je v dobro otroka, pa je moje mnenje, da vsak otrok rad vidi mamo in očka srečna in zadovoljna. Ravno tako pa čuti, kadar so odnosi napeti, hladni in takrat mu gotovo ni prijetno.
Otroci se pač prilagodijo odločitvam staršev. Kako te odločitve vplivajo na kasnejše življenje otroka, je odvisno tudi od tega, kako znata starša vzpostaviti ali ohraniti medsebojni človeški odnos in odnos do otroka, da bi se ta počutil varnega, sprejetega in ljubljenega.
Veliko sreče vam želim!

Suzana Gliha Škufca

Gospa Suzana Gliha Škufca,najlepše hvala za ta iskren odgovor!!

Moram Vam povedati,da sva se skupaj s partnerjem odločila,da bova ostala skupaj in dabova vse “slabe stvari” poskušala čimprej izboljšati,da bova poskušala biti srečnejša,predvsem ON je obljubil,da se bo potrudil in izboljšal vse svoje “napake”,ki sem mu jih naštela oz. sem mu povedala,kar bi jaz želela,da bi se spreminilo!!…Istega večera,ko sem pisala na tem forumu,sva se pogovorila,pogovor je bil dolg kar 2 uri!!Kar nisem mogla verjeti,da si je vzel toliko časa za resen pogovor z mano!!

Povedal mi je torej(in pokazal).da mu jaz in otrok pomeniva več kot njegove”napake”… tudi par stvari mi je povedal,ki jih do sedaj nisem vedala…na kar sem zelo ponosna!!

skratka,presrečna sem od dne,ko sva se iskreno pogovorila in upam,da se bodo stvari izboljšale,ponudila sem tudi predlog,da se za mesec dni odselim s sinom k staršem in da vidiva ali bi bila morda oba srečnejša,če nebi bla skupaj!!Nikakor se s tem ni strinjal,saj je bil mnenja,da bi naju s sinom preveč pogrešal!!…Tudi jaz sem istega mnenja,sinko bi očka zelo pogrešal,čeprav le msec dni..tudi jaz nebi zdržala tako dolgo,četudi bi vedla,da ni “resnično”!…

Pogovorila svase,torej in poskusila najti rešitve za vse slabe stvari in sva jih tud našla!!

Ostaa bova skupaj,kljub vse oviram(drugim) in poskusila biti srečna tako mi2 kot bova poskusila najbolje osrečevat najinega sončka!!…

Hvala torej,še 1x za odgovor,napisali ste zelo lepo in iskreno!!

pozdrav vsem!!

njegova…

če te do sedaj ni ljubil, te verjetno tudi nikoli ne bo. vendar si mlada in naivna, čez čas upam da boš spoznala, da te ni vreden, ker je navaden žanskar.

lep pozdrav

Jaz iz svojih izkušenj vem da se moj ni prav nič spremenil, čeprav je obljubljal, celo zapustila sem ga zaradi pijače, tako da sva bila 1 leto narazen, potem me je spet nazaj prodobil z lažmi češ da se je spremenil….pa naj povem da sedaj ko skupaj živeva je samo še hujše, iz pijančevanja je prešlo še na nasilje.
Naj povem da imam hčerko z drugim moškim ki noče za njo prevzet odgovornost, zato mi res ni lahko. Rada bi šla stran od tega fanta pa ne vem kam, ker nimam službe, živiva v podnajemnem stanovanju, mama me noče k njej ker itak prravi kok si si naredila tako imaš….tako da prosim za kkašen koristen nasvet….hvala

Pozdravljena vally25!

Ali ste že razmišljali o možnosti umika v materinski dom ali varno hišo? Materinski dom pride v poštev, če ni nevarnosti, da bi vam partner sledil, v nasprotnem primeru pa varna hiša.

Iz vašega sporočila razberem kar nekaj pozitivnih vidikov za reševanje vaše situacije. 1. Prišli ste že do spoznanja oz. odločitve, da je v vašem primeru edina rešitev umik. 2. Hčerka ni otrok tega partnerja, tako da vas v tem smislu nič ne veže nanj. 3. Niste vezani na določen kraj zaradi službe, tako da greste lahko kamorkoli.

Kaj pa hčerka, ali že hodi v šolo, ali obiskuje vrtec? Edino to bi lahko bil razlog, da bi bilo boljše ostati tam v bližini. Drugače pa so materinski domovi in varne hiše zdaj že kar v vseh predelih Slovenije. Pa tudi, če bi bil potreben prepis v drugo šolo, jo to gotovo boljša možnost kot prenašanje nasilja očima nad mamico, če pogledam s položaja hčerke. Zato le pogumno zavrtite telefonske številke iz seznama materinskih domov in varnih hiš, katere najdete na spodnji povezavi ter se pozanimajte o možnosti sprejema:

http://med.over.net/telefonske_stevilke/seznam_materinski_domovi_varne_hise.php

Srečno!

Jana Metelko

lep pozdrav

hčerka je začela obiskovati 1 razred. Tudi sam sem že razmišljala v tej smeri, da bi se šla za nekaj časa tudi v materinski dom kje v Lj, ker je v lj tudi večja izbira za službo, vendar mi gre samo zarad hčerke, ker se je pravkar tudi navadila na okolje in sošolce.
Naj povem tudi to, da tisto 1 leto ko sva bila narazen da je vedno hodil k meni domov pred blok in mi tudi sred noči zvonil, kričal, da je vse sostanovalce zbujal, zato bi mogoče bila tudi varianta da bi se odselila čim dlje od njega, da bi res končno imela mir….

Pozdravljena Valentina25!

Pravite, da se vam zdi še najboljša možnost selitev v Lj., kjer je več možnosti za zaposlitev in kjer boste odmaknjeni od nasilnega partnerja. Pomišljate edino zaradi hčerke… Prav je, da pomislite tudi na hčerko, ki bi morala spremeniti okolje in spoznati nove prijatelje, vendar pa mislim, da glede na vaše okoliščine in glede na to, kaj bo hčerka s tem pridobila – mirno življenje, varno okolje in mamico, ki se ne pusti več trpinčiti – je to vredno. Takšno življenje, kakršnemu je priča sedaj, namreč ni dobra popotnica za njeno prihodnost, saj ne vpliva dobro na njen duševni in socialni razvoj. Zato je pohvalno, da razmišljate o umiku.

Če se postavim v vašo kožo, vidim 2 možnosti, ki ju imate: 1. Se umaknete v materinski dom v bližini, od koder bo hčerka lahko obiskovala dosedanjo šolo. Potem boste pa že videli kako naprej, vsekakor pa boste imeli podporo strokovnih delavk, ki poznajo problematiko nasilja. Po odhodu iz ustanove boste po potrebi poklicali tudi policijo. 2. Se umaknete v materinski dom na območju Ljubljane in tam vpišete hčerko v šolo. V tem primeru bi bilo dobro, da to storite takoj, ker smo še na začetku šol.leta.

Verjamem, da je težko sprejemati takšne odločitve, saj je vse na vas. In na en način je še najlažje vztrajati na istem, poznanem in nič storiti. Vendar pa vam polagam na srce, da iz ljubezni do sebe in tudi hčerke poiščete nek miren kotiček za vaju. In ko boste enkrat lahko tako v miru zaživeli, boste lahko tudi začeli uresničevati vaše življenjske načrte. Dodala bi le še to, če v sebi čutite, da bi bilo najboljše oditi čim dlje stran od njega, storite to. Vi sama ga namreč najbolj poznate in veste, kaj lahko pričakujete ter kaj si za svojo prihodnost želite in česa ne. Zato, kar zberite v sebi moč in brez slabe vesti začnite spreminjati svoje življenje na boljše. Prvi korak ste že naredili, ko ste se obrnili na nas.

Vse dobro želim,

Jana Metelko dipl.soc.del.

Ja tako je, že to je veliko da priznam….torej slišala sem veliko variant, ampka se morem samo še odločiti kaj je moj naaslednji korak.Mislim da bo najbolje da ga danes na miren način vprašam kako bova…in mu povem da ne želim več ostati z njim ker vidim da to nikamor ne pelj in naj se odloči ali bo šel on stran ali grem jaz….in če se odloči da odide naj se ne vrača več k meni me vznemirjat in zvonit na dom in ne vvem kaj, ker v takem bom resno razmislila ali pokličem policijo ali se jaz odselim. V primeru da pa reče da ne želi iti iz stanovanja, bom pa jaz prosila mamo če bi šle lahko k njej, če ne potem mi mogoče ostane samo še materinski dom v primeru če bi bil on še naprej nasilenkljub temu če bi šla od njega….hvala….

Včeraj sem bila pa že tako daleč da sem poklicala policijo, tako da so posredovali, šla sem na postajo in podala prijavo, tako da grem sedaj še na socialno ker me je gospa klicala včeraj naj pridem, da mi bodo pomagali. Tako da sem malo bolj mirna ker vem da so na moji strani oblasti ki mi bodo pomagali, me je pa strah da se on ne bo hotel izseliti še lep čas, kker je rekel da iz principa ne bo šel. jaz sem pa prepričana da ne želim več niti minute preživeti z njim. Torej če bo že tako naneslo bi bilo dobro če bi mi socialna pomagala najti kakšno stanovanje. Je pa res da se vedno s hčerko selimo sem in tja in si želim zase in njo en stalen topel dom kjer bom lahko jaz skreba za njo kot jaz hočem. Upam pa tudi da se bo njej pravi oče potrudil in začel tudi skrebi za njo in dajati preživnino.
Potrebovala bom še veliko poguma, živcev ampak na koncu vem da mi bo uspelo in potem vem da bom srečna! Hvala vsem za nasvete…

Draga Valentina25!

Me veseli, da so se stvari pričele odvijati in da ste zaznali, da vam Policija in CSD stojijo ob strani. Povsem pa vas tudi razumem, če si ne želite oditi v materinski dom in si želite najti za sebe nek kotiček, kjer bosta sami s hčerko pa čeprav bi morali najprej k mami, kjer vam je gotovo bolj domače. Upam, da se uspete dogovoriti tako, kot bo za vas najboljše.

In hvala za informacijo o razreševanju vaše situacije. Vse tiste ženske, ki doživljajo podobno, namreč gotovo zanima prebrati vašo izkušnjo.

Kar tako borbeno naprej,

Jana Metelko, dipl.soc.del.

To je na žalost res, vendar pa jaz tej mladi punci svetujem, naj vseeno raje za enkrat še ostane z njim. Zakaj? Ker je tako zelo naivna, da bi si verjetno v najkrajšem času nakopala še slabšega moškega od tegale. Ta za povrh še ne bi bil otrokov biološki oče in otroku bi se godilo še slabše, kot se mu sedaj. Namreč ta mlada deklica enači ljubezen še vedno le preko metuljčkov v trebuhu, poljubčkov in strasti. Videla sem že veliko takih žalostnih zgodb, naivnih prijateljic, ki so zbežale iz dežja pod kap. Zato svetujem tej mladi deklici: ostani še malo z očetom svojega otroka, vsaj dokler ne končaš šole in si poiščeš kako zaposlitev. Probaj se z njim pogovarjati spoštljivo, zaupaj mu kaj te muči, morda pa le kaj dosežeš. Če sumiš, da te vara, uporabljajta kondome, da ti ne nakoplje kake bolezni. Žal. Če se pa vendarle odločiš in ga zapustiš, pa si ZA BOŽJO VOLJO, ne nakoplji novega desca. Najprej končaj šolo, si dobi zaposlitev, zrihtaj otroka in sebe, da bosta vesela, samozavestna in taka bosta tudi dobila nekoga, ki si vaju resnično zasluži. Francoski poljubi lahko počakajo, ustnice ti ne bodo zarjavele. Z leti bodo postale le še bolj sladke, to ti lahko še jaz pri svojih 30-tih zagotovim :)))