ja, nesrečen, povej, kako je zdaj…ali si srečen…?

Za tega typa ki je jamral kak je to on nesrecen ker sploh vec ne ve katera je boljsa za prihodnost in ze jih tehta na svoji nemoralni tehnici da bi vedel kje mu bo bolj ugodno v bodocnosti .. Jas pa bi mu rekel da je to lahko prelahko da skace iz veje do veje kot opica brez brige ce nebo drevesa poskodil ..Pravi da ima prima zeno z katero vse je vredu da se dobro razumeta po vseh planih ..Da mu je zivljenje lepo urejeno da imata enega otroka in da je to prima druzina ki ga caka doma ..Te vrste typov pa mi grejo na bruhanje ker
kadar se odlocis da bos druzino ustanovil in ko otrok pride –ce je tvoja punca vredu in vse je ok ti nimas pravice da se igra takole z njihovim zivljenjem kot z eno igracko da jo potem odvrzes cim si se je navelical ta lopov ki cisto malo prej ko je to luftarko srecal na delu v njegovi glavi je blo vse vredu …Njegova zena tega ni zasluzila da se on takole igra z njo
kot neka svinja ki je eno novo prasico vidla se okoli vrtela in hop .Nasa socialna in dusevna meja nam to mora prepreciti da se takole ponasamo kot zivali ki samo lovijo ubijajo zato ker jim je to vses in to jim da novega drenalina …Kako bi mu dopustili da polomi vse sanje cvrste in sigurne druzine katere si je on in njegova zena zelela in je vse storila da bi druzina delovala …Kadar po cesti gremo z zeno ali sam je vse polno lepih deklet ali se ustavis za vsako ali jo povohas kot zival ali jo vsako pot zelis osvojiti da bi te sledila —– TO PA NE —– Zakaj pa ti si upas to praviti na delu kjer moramo razlikovati med delom in kur-cenjem zakaj si tudi ta ku-rbica dovoli da zlomi eno druzino zato da bi
enega porocenega ujela ,neglede kako zalost in razocaranje bo sadila z tem v njegovi druzini …Morala kje je tu morala –kje je data beseda in CAST v katero je tvoja zena upala preden ti najlepse darilo poda –da ti podari kos svojega telesa ki predstavlja temelj te trde zgradbe ki ze od zacetka
sta bila vas zakon in ljubezen ..

Pa da si vse ti kur-bice zamislijo ki druzine lomijo ne glede na nesreco ki jo povzrocijo Da si tudi one
predstavljajo da so one na mestu zene ki doma vse napravi kar bi blo vsec njenem mozu
in najveckrat zrtvuje svoje zivljenje ,za njih in otroka pozabi na tista dolga solska leta in da konec koncev mamice postanejo Ali bi si tega ona zelela NE pa bo sigurno krize delala ce se je ta novi moz
(katerega imenujem pravi kozel) za eno drugo obrnil in ji enako se z drugo storil to pot pa bi bila ona
na mestu zene ki se joka sama doma med otroci …Enako je tudi vazno za moski spol kadar so oni
ki se znajdejo na mestu kur-birja kateri druzine zlomijo …To kar je pa se treba poudariti da je trikrat vec neuspesnih otrok v soli in v zivljenju med locenimi starsi .Veliko imajo psihoticne posledice(psihopati) ali se drogirajo ali pijejo ali so nesposobni da dobijo in obdrzijo eno delo in druzino pa tudi so cisto zgubljeni v zivljenju . Zato preden se za otroka odlocite vprasajte se ce ste vi
tudi odrasli ce ste sposobni da ga vse zivljenje spremljate da se na poti ne izgubi —kako sliko jim vi dajete zamislite posebno na vse tole in pustite kurre na miru ce vas ona gleda ce se vam nasmeji
vi ste tega odgovorni vi ste ji vrata odprli —-ce bi ji dali en crni pogled pa si tega nebi vec upala ..
zato e recite nigdar da vi to neveste kako se je to zgodilo –tudi vi ste si tega zeleli ce ne te meje nebi prekoracili –to ni nigdar samo krivda drugih temvec vasa krivda ….

POROČEN ALI NE, TO MORAŠ PREBRATI…

Ko sem prišel zvečer domov, je moja žena pripravljala večerjo, prijel sem jo za roko in rekel, da ji moram nekaj povedati. Opazil sem bolečino v njenih očeh.

Nenadoma nisem vedel kako bi odprl svoja usta. Ampak moral sem ji povedati, kar me je grizlo že nekaj časa. Želim se ločiti, sem ji rekel. To sem izrekel zelo mirno. Zde
lo se mi je, da je moje besede niso vznemirile, namesto tega me je nežno vprašala, zakaj?
Nisem ji odgovoril na njeno vprašanje, kar jo je razjezilo. Vrgla je proč palčke, ki jih je jedla in zavpila name, ti nisi pravi moški. Tisto noč nisva več spregovorila drug z drugim. Ona je vso noč je jokala. Vedel sem, da je želela izvedeti, kaj se je zgodilo v najini zakonski zvezi. Vendar težko bi ji dal zadovoljiv odgovor; enostavno izgubila moje srce, ki je zdaj bilo za Jano. Nisem je več ljubim. Z njo sem bil le še zaradi dolžnosti.

Z globokim občutkom krivde, sem pripravil razvezni sporazum, ki se je glasil, da lahko ima ona najino hiše, avto in 30 % deleža mojega podjetja. Ko sem ji ga ponudil, ga ni niti prebrala, ampak ga je takoj raztrgala na koščke. Ženska, ki je preživela deset let svojega življenja z mano mi je postala v tem trenutku popoln tujec. Žal mi je bilo zanjo, da je z meno zapravljala svoj čas, denar in svojo energijo, vendar nisem mogel vzeti nazaj tega kar sem rekel, in kar sem čutil, zakaj tako zelo sem ljubil sem Jano. Končno je glasno zajokala pred mano, kar je bilo za pričakovati. Zame je bil njen jok pravzaprav olajšanje. Ideja o ločitvi, ki me je morila že nekaj tednov je bila končno jasno izrečena.

Naslednji dan sem prišel iz službe zelo pozno, našel sem jo nekaj pisati pri mizi. Nič si nisva povedala, šel sem naravnost spat in zaspal sem zelo hitro, ker sem bil utrujen po napornem dnevu z Jano. Ko sem se sredi noči predramil, je bila še vedno tam pri mizi in je nekaj pisala. Nisem si delal skrbi, obrnil sem se in spal naprej.

Zjutraj mi je predstavila njene ločitvene pogoje: nič ni hotela od mene, ampak potrebovala je en mesec, preden bi vložila ločitvene papirje in o tem povedala ljudem. Želela je, da se ta mesec oba obnašava, kot da ni nič narobe, da ta mesec živiva povsem normalno življenje. Njen razlog je bil preprost: najin sin je imel v tem mesecu veliko izpitov in želela je, da ga ločitev ne bi vznemirila. To je bilo zame sprejemljivo.
Vendar je želela še nekaj, prosila me je, da se spomnim, kako sem jo na poročno noč nesel od vhodnih vrat do najine spalnice. Zdaj je želela, da jo vsako jutro v tem mesecu nesem iz najine spalnice do vhodnih vrat. Mislil sem si, da se ji je zmešalo. Da bi najin zadnji mesec skupnega življenja naredil znosnega, sem sprejel to njeno nenavadno zahtevo.

Jani sem povedal, kakšne ločitvene pogoje mi je postavila žena. Glasno se je zasmejala in dejala, da je to absurdno. Ne glede na to, kaj ima za bregom, se bo konec koncev morala sprijazniti z ločitvijo, je rekla zaničljivo.

Z ženo nisva imela telesnega stika odkar sem jo varal z Jano. Torej, ko sem jo prvi dan odnesel do vhoda, sva se oba počutila precej nerodno. Najin sin je šel za nama, očka nese mamo v rokah, je nagajivo komentiral. Ob njegovih besedah sem začutil bolečino. Iz spalnice v dnevno sobo, nato do vhodnih vrat, z njo sem hodil več kot deset metrov v naročju. Zaprla je oči in tiho rekla; ne povej še najinemu sinu o ločitvi. Prikimal sem, počutil sem se nekoliko vznemrijenega. Pri vratih sem jo dal dol. Odšla je na avtobus, jaz pa sem se z avtom sam odpeljal v službo.

Naslednji dan nama je že šlo lažje. Objela me je okrog vratu in se sklonila na moje prsi. Lahko sem vonjal vonj njene kože in parfuma na majici. Zavedel sem se, da že zelo dolgo nisem skrbno pogledal svoje žene. Ni bila več mlada. Na obrazu je imela drobne gubice in nekaj pramenov sivih las. Najin zakon je na njej pustil vidne sledi. Za minuto me je spreletelo, kaj sem ji pravzaprav storil, vendar sem te misli hitro potisnil na stran.

Četrti dan, ko sem jo dvignil, me je ponovno objel občutek najine nekdanje intimnosti. To je ženska, ki mi je dala deset let svojega življenja. Peti in šesti dan sem spoznal, da je moj občutek intimnosti še naraščal. Jani nisem nič povedal o tem. Vsak dan jo je bilo nekako lažje nositi do vrat, celo lažje kot dejstvo, da se mesec izteka. Morda me je vsakdanja vaja naredila močnejšega, sem si prigovarjal.

Nekega jutra je izbirala, kaj naj obleče. Pomerila je že kar nekaj oblek, vendar ni mogla najti ustrezne. Vzdihnila je, vse moje obleke so mi postale prevelike. Nenadoma sem spoznal, da je zelo shujšala in to je bil verjetno razlog, da sem jo tako zlahka nosil do vrat.

Nenadoma me je zadelo… toliko bolečine in grenkobe ima pokopane v svojem srcu. Podzavestno sem stegnil roko in se dotaknil njene glave.

Ravno v tem trenutku je v sobo stopil najin sin je rekel: oče, čas je, da odneseš mamo do vrat. Njemu je to, da sem mamo vsak dan odnesel do vrat, postalo že sestavni del njegovega življenja. Moja žena je pomignila sinu, naj pride bliže, nato ga je z nežno materinsko kretnjo tesno prižela k sebi.. moral sem se obrniti vstran, saj so se mi oči napolnile s solzami, prevzel me je strah, da si bom v zadnji minuti premislil… Hitro sem vzdignil ženo v svoje roke in jo odnesel do vhodnih vrat. Njene roke so počivale na mojem vratu nežno in povsem naravno. Držal sem njeno telo trdno, prav tako kot na najin poročni dan.
Vendar me je njena shujšanost zelo žalostila. Zadnji dan, ko sem jo moral odnesti do vhoda, sem še komaj premikal svoje noge. Najin sin je že odšel v šolo. Tesno sem jo prijel in ji rekel, da mi je žal, da nisem prej opazil, da posvečam najinem skupnem življenju premalo intimnosti. Odpeljal sem se v pisarno, hitro sem skočil iz avta, ne da bi ga zaklenil. Strah me je bilo, da si bom v zadnjem hipu premislil… Stopil sem v pisarno k Jani in ji dejal, oprosti, ne želim se več ločiti.

Začudeno me je pogledala in me prijela za čelo. Imaš vročino? Je rekla. Umaknil sem njeno roko z moje glave. Žal, Jana, sem rekel, ne bom se ločil. Moje zakonsko življenje je bilo verjetno dolgočasno zato, ker nisva znala ceniti malenkosti v najinem odnosu, ne zato, ker se ne bi več ljubila. Spoznal sem, odkar sem jo prinesel v najin dom na najin poročni dan, da jo želim nositi do dne, ko naju bo smrt ločila. Jana, kot da se je nenadoma zbudila, me je močno klofutnila in nato glasno zaloputnila vrata, slišal sem, da je zunaj bruhnila v jok. Šel sem ven in se odpeljal proč. V cvetličarni na poti sem naročil šopek za mojo ženo. Prodajalka me je vprašala, ali naj kaj napiše na vizitko. Nasmehnil sem se in rekel naj napiše: Nosil te bom vsak dan, dokler naju smrt ne loči.
Tistega dne sem prišel domov s šopkom rož in nasmehom na obrazu, stekel sem gor, in našel svojo ženo v postelji – mrtvo. Moja žena je bila boj z rakom, vendar sem bil zadnje mesece tako zaposlen z Jano, da tega nisem niti opazil. Vedela je, da bo kmalu umrla, zato me je želela zaščititi pred negativno reakcijo najinega sina, če bi izvedel za ločitev. Kar mi je na koncu ostalo je bilo to, da sem ostal vsaj v očeh najinega sina ljubeč oče…

Majhne podrobnosti našega življenja so tisto, kar je zares pomembno v vsakem razmerju. To niso dvorci, avto, lastnina, denar na banki. To lahko sicer ustvari okolje, ugodno za srečo, vendar ne more dati sreče same po sebi.

Torej, najdi čas, da boš partnerjev prijatelj in bosta skupaj delila tiste majhne radsti, ki gradijo intimnost. Potem bosta imela resnično srečen zakon!

Če moje zgodbe ne boste delili z nikomer, se vam ne bo nič zgodilo. Če jo boste, lahko mogoče ohranite kakšen zakon. Veliko življenjskih neuspehov imajo namreč ljudje, ki niso spoznali, kako blizu uspeha so, ko so obupali.
L

Počil je lonec in pravljice je konec!
Tole pa je ena pravljica za odrasle, ki želijo idealizirati.

Kaj se je ženi pletlo po glavi ne ve nihče, je odnesla s sabo v grob. Lahko, da le ni hotela biti sama na smrtni postelji, lahko, da je res razmišljala o sinu, jako pa dvomim, da je svetniško razmišljala kako bo zaščitila svojega varajočega moža pred pogubnimi pogledi bližnjih, če bi jo zapustil. Lahko si mečete pesek v oči, ampak ljudje smo egoistična bitja in večinoma razmišljamo predvsem o sebi oz. o tem kako situacijo obrniti sebi v prid, da nam bo lažje. Večja svetnica bi bila, če bi mu odkrito povedala, da je na smrt bolana, ter da od njega ne pričakuje, da se bo odrekel svoji sreči zaradi nje, da mu želi vse dobro. Temu bi se reklo odrasel in iskren odnos, tako pa je po mojem mnjenju predvsem taktizirala in manipulirala z njegovimi čustvi. Glede na citiran del v nadaljevanju predvidevam, da je tudi bolezen ni povsem spremenila, ker je očitno mož pričakoval, da bo zahtevala njej pripadajoče materialne stvari, ampak, ker jih pač ni potrebovala, je bilo njeno dejanje povsem razumljivo, a je kasneje izgledalo za tistega, ki želi videti nekoga idealnega, kot dejanje odrekanja in svetništva. Pa poglejmo citat: “Z globokim občutkom krivde, sem pripravil razvezni sporazum, ki se je glasil, da lahko ima ona najino hiše, avto in 30 % deleža mojega podjetja. Ko sem ji ga ponudil, ga ni niti prebrala, ampak ga je takoj raztrgala na koščke. Ženska, ki je preživela deset let svojega življenja z mano mi je postala v tem trenutku popoln tujec. No, tale zadnji, poboldan del ti lahko da vedeti, da le ni bila svetnica, temveč povsem prizemljen človek, ki bi se sicer boril za materialne stvari, ki mu po zakonu pripadajo. Toliko o svetniškem siju, ki ga je ubogi skesanec na osnovi krivde prilepil svoji ženi. Manipulacija že umrle žene je krasno uspela. Se mi kar smili naslednjica, ki se bo borila z duhovi, ko bo poskušala dokazati, da je vredna pozornosti in ljubezni, a ne bo dosegala ideala umrle, ki jo je varajoči skesani osebek vkoval v zvezde.

Life is a bitch, sploh za tiste, ki se slepijo.

Dobra vila….my ass

Šepa tvoja pravljica tako hudo…otroci v šolah nimajo “izpitov” ampak kontrolke, teste, kvize blabla in ti niso skoncentrirani na en mesec.

Hud boj z rakom, ki se lepega dne konča s smrtjo ne ostane neopažen nikomur v družini, niti odsotnemu možu ne razfrčkanemu najstniku. Tu so zdravniki, zdravila, bolnica…zelo redko človek umre kar doma, prej pa je “samo malo hujšal”, poleg tega bi se od sina primerno poslovila.