Kako sem srecna, ker sem v zivljenju prezivela vse in premagala z ljubeznijo vse. To je investicija zivljenja, kar mlajsi ne morejo razumet.
Tudi jaz nisem, ko sem bila mlajsa, ampak danes, ta danes pa bodo vsi se doziveli, notranji mir, okolje svojih najdrazjih, svojih otrok, vnukov,
pesov, mucik in vsega ostalega, ne more dati nobeden ali nobena nova.
quote]

Mir! To je vse kar rabimo!

Me je groza,koliko laži in hinavčšine je lahko v enem zakonu.
Saj se vsak dela velikega norca najprej iz sebe in iz svoje žene/moža in otrok.
Kje so spoštovanje in ljubezen do najbližnjih?

Če je tak fajn pri ljubici-izvoli in se nikoli več ne vračaj!Itak je še ne poznaš in ne veš kaj te še tam čaka.Če žena ni nek zmaj ali dinozaver je škoda,da se pleteš v afere,ki zaznamujejo celo družino.

Alkoholna omama mine,ljubezenska še prej!!!!!!Kako pa naprej?Največkrat takšni postanejo na hitro 2x ločeni ali kako drugače razvezani,pa jim niti enkrat ne bi bilo treba.Ima za kaj glava boleti,zato tudi pamet v roke,ne samo …….

nesrečen? kako se razvija tvoja zgodba? si srečen? resnično upam:)

Lp.

Kopija moje zgodbe! Ti povem kje sem danes. Dva čudovita otroka z dvema različnima ženskama. Živim pri “sodelavki” v katero sem bil noro zaljubljen. Celo toliko, da sem zapustil žensko (9 let skupnega življenja) in hčerko. In če me danes vprašaš ali je vredno ti povem, da ne! Ljubezen ti zamegli pogled in stvari ne sodiš prav. Po ločitvi sem za svoja dejanja krivil vse druge, prvo žensko, pa da nisem bil kos otroku, pa taščo…bull shit. Po ločitvi sem rabil cca 6 mesecev, da sem si zadevo priznal, da sem jaz zavozil!! Danes živim s tem, velikokrat tudi jočem na skrivaj ko razmislim kaj sem storil s prejšnjo zvezo. Osrečuje me samo to, da imava z bivšo zadeve razjasnjene, si ne nagajava in res ogromno naredim za hčerko in njeno mamo. Pomagam kolikor se le da. Zato vsem svetujem vzemite si čas in si iz glave izbijte ljubice, če imaste doma urejene odnose! Zaljubljenost mine – vsaj pri meni je! Joj kaj bi dal, da čas zavrtel nazaj! In še odgovor na tvoje vprašanje ali naj jih zapustim? NE!!

Prebrala vse od začetka do konca in se sedaj sprašujem,
je nesrečen še zmeraj nesrečen ali je morda zdaj že srečen

e moj očka, pa tako lepo smo ti svetovali. Navadi se poslušati ljudi z izkušnjami. Vedela sem,da bo tako kot je.Pa še napisala sem ti vse to. Kaj naj ti rečem? žal mi je da nisi ob svojem otroku in ženi.

jovanka on ima dva otroka,kako hitro pozabite na vse nezakonske otroke,so mar pomembni samo zakonski al kako,so ti več vredni???
jaz pa pravim,če si že pogorel kot mož in ljubimec,ne pogori kot oče-obeh otrok seveda-tu imaš še vse šanse,izkaži se!

Kopija moje zgodbe! Ti povem kje sem danes. Dva čudovita otroka z dvema različnima ženskama. Živim pri “sodelavki” v katero sem bil noro zaljubljen. Celo toliko, da sem zapustil žensko (9 let skupnega življenja) in hčerko. In če me danes vprašaš ali je vredno ti povem, da ne! Ljubezen ti zamegli pogled in stvari ne sodiš prav. Po ločitvi sem za svoja dejanja krivil vse druge, prvo žensko, pa da nisem bil kos otroku, pa taščo…bull shit. Po ločitvi sem rabil cca 6 mesecev, da sem si zadevo priznal, da sem jaz zavozil!! Danes živim s tem, velikokrat tudi jočem na skrivaj ko razmislim kaj sem storil s prejšnjo zvezo. Osrečuje me samo to, da imava z bivšo zadeve razjasnjene, si ne nagajava in res ogromno naredim za hčerko in njeno mamo. Pomagam kolikor se le da. Zato vsem svetujem vzemite si čas in si iz glave izbijte ljubice, če imaste doma urejene odnose! Zaljubljenost mine – vsaj pri meni je! Joj kaj bi dal, da čas zavrtel nazaj! In še odgovor na tvoje vprašanje ali naj jih zapustim? NE!![/quote]

Urejene odnose doma? A se to da imet, če ne ljubiš žene in ji tega ne poveš? Domnevam, da je takrat nisi ljubil in tudi danes ne, a vseeno bi šel domov. Če se motim, mi prosim napiši dobesedno: Ljubim jo! Ful me namreč zanima, če ste vi moški res toliko drugačni od žensk in lahko srečno in mirno živite ob nekom, ki ga ne ljubite.

Vsekakor jih pusti, ker jih ne ljubiš. Če jih namreč bi, tega ne bi spraševal.

Očka ti pa ne cmizdri, prevzemi odgovornost za svoja dejanja in že enkrat začni delat nekaj za družino v kateri živiš.Prej ti bivša ni odgovarjala, si našel drugo, zdaj jokaš za bivšo, ker ti sedanja več ne odgovarja. Begavček. Sebe bo treba spremeniti. Sebe vložit v vezo. Delat, nič jokcat.
Vso srečo.

no, bogi nesrečen se seveda ni javil.
rekla bi, da se ni bil sposoben odpovedati ljubici, ker je pač razvajen tipček. tako še vedno živi z ženo in jo vara, če ga ni pogruntala in se odločila namesto njega.
tako je zdaj še vedno nesrečen, ali pa še prestrašen zraven, ker morda še vedno skriva.
in v tem je smisel življenja?
v tem je sreča?

Z ženo imava dve punčki stari 3 in 5 let.
Imava službo in sva podnajemnika. Ženi sem prepustil plačevanje položnic (na njeno željo ) a ona jih ne plačuj zato smo v dolgovih in nimava medsebojnih pravih odnosov. Jaz dobivam sklepe iz sodišč in rubežnike, njej se pa fučka. poskušal sem se pogovorit z njeno mamo, pa mi je rekla naj to sama razčistiva.Kaj naj storim?

Za ene ja, adrenalin okrogprinašanja jih osrečuje, žal.

Jože, Jože. Plačaj položnice, to ti lahko predlagam. V prazgodovini je bilo tako, da je moški hodil na lov, žena pa je skrbela za votlino, otroke in razrezala srno, ki jo je mož privlekel domov. Sešila je tudi obleko iz srnine kože, nabirala plodove okrog votline, medtem ko je možek lovil daleč stran od doma in prinašal kapital domov.
Danes seveda ne živimo v prazgodovini in vizija družine je popolnoma drugačna. Danes hodi na lov tudi ženska in se od nje kljub temu pričakuje, da bo tudi doma poskrbela za gospodinjstvo. Po domače povedano je takole: “Ti, žena, garaj in švicaj osem ur, da ujameš srno, jo privleci domov, jo razreži, skuhaj, razdeli med družino, sešij nam obleke in mi zvečer temeljito zmasiraj hrbet, saj sem jaz strašno utrujen od divjanja za srno, ki pa mi je na žalost danes spet ušla.”
Hočem povedati, v glavnem, da naj bi se vsak pravi moški počutil odgovornega, da materialno preskrbi svojo družino. Ženi se ni treba počutiti krivo, če tega ne zmore sama, saj ni ustvarjena kot lovka, ampak kot nabiralka. Lahko pa se počuti krivo, če ni zmožna poskrbeti za telesne in čustvene potrebe otrok iz sredstev, ki ji jih priskrbi njen mož. Seveda je fino, če tudi ona doprinese v družinsko blagajno, ampak prvenstveno je njena vloga biti MATI vajinima malima hčerkicama, ki potrebujeta v teh letih (pa tudi pozneje) zelo veliko pozornosti in ukvarjanja.

Pozdrav,
pridružujem se vašemu pisanju, ker sem se tudi sama znašla v podobni situaciji.
S partnerjem sva skupaj 16 let, to je točno polovico mojega življenja. V tem času sva dobila dva čudovita otroka, zgradila hišo in živela življenje, ki se nam je ponujalo.
Dobro leto nazaj pa sva se znašla v situaciji, iz katere ne vidiva izhoda. Vsa ljubezen je minila, odšlo je tudi zaupanje. Ostale so samo obsodbe, očitki, ljubosumje in prepiri. Ko je moj partner hotel zadevo rešiti, je bilo že tako daleč, da tega nisem hotela in to mi ves čas očita. Enostavno nisem mogla narediti koraka nazaj, mu oprostiti in zaživeti znova.Vsega je bilo preveč. Med nama ni bilo nasilja, nobenega alkohola, nič od tega, toda vse se je ohladilo in izgubilo smisel.
Še vedno se dogovarjava, kdo bo skrbel za otroka, kdo bo dobil skrbništvo. Nikakor ju ne želim izgubiti, prav tako ju ne želi on. Oba sva dobra starša in oba imava enake pravice. Popolnega skrbništva mi ne prepusti samo zato, ker bi moral plačevati preživnino. Vztraja pri vzajemnem skrbništvu, saj me želi na tak način privezati na to okolje in doseči, da bi za vedno ostala v bližini njega. vem, da je to predvsem zaradi otrok, malo pa še vedno upa,da si nekoč premislim in ga vzamem nazaj.Vztraja tudi pri tem, da hišo prepišem ali nanj ali na otroke, da se ji odpovem. Glede na to, da se bom z otrokoma preselila v najemniško stanovanje, da bodo stroški visoki, prav tako pa mi odreka preživnino, ne vem, kaj storiti.
Čez 14 dni se selim in še vedno ne vem, kaj mi je storiti?!
Ves čas mi očita, da sem materialist, da sem itak že uničila družino, zdej pa bi rada še zadnje, kar smo skupaj ustvarili. To me zelo boli.
Izplačat me ne more, ker še vedno oba odplačujeva kredite za hišo, prodat je ne pusti z izgovorom, da bom otrokoma vzela dom. Kaj zdaj?! Naj klonem in popustim?! Grem od njega brez vsega, ker on ne želi odditi iz hiše. Ves čas mi pravi, da želim jaz stran, da je prav , da grem, ker ne moreva bit več skupaj, sam pa samo čaka in ničesar ne stori.

Res bi bila hvaležna za kakšne pameten nasvet, saj sem enostavno preveč zmedena, da bi razmišljala. Večkrat sva se že dogovorila,a je vedno potem hotel drugače.

Hvala vsem in upam ,da me ne boste preveč obsojali.

Te je varal on ali si ti varala njega?
V vsakem primeru bo zajebano, ker bodo trpeli otroci. Razen, če bo morda velikodušen do njiju. Kar pa pri takem egoistu dvomim.Koliko sta pa stara?
Kar se tiče hiše moraš premisliti, koliko je kdo od vaju vložil. Najbolj pošteno bi bilo prodat in razdelit na sorazmerni delež (morda ju podarita vsak enemu otroku???), vendar je zdaj tudi neugoden čas in če gospod noče, itak ne moreš nič. Ker sta oba še mlada in si bosta najbrž ustvarila novi družini od tega doma otroci itak ne bojo imeli nič, tako da je tole eno samo sprenevedanje.
Prave rešitve tule ne boš dobila, ker je odvisna od vajinega dogovora.
Iz tvojega pisanja me bode le eno: da sta oba dobra starša. Če ti noče dat skrbništva zaradi preživnine, se noče izselit iz hiše in je ne pusti niti prodati, dober oče zagotovo ni. Ker gleda le nase, za otroke pa mu dol visi. Ker če bi se kateri od otrok odločil živeti z njim, pa mu najbrž spet nebi bilo prav. Ker njemu ni za otroke, temveč za izogibanje dolžnostim.
Vprašaj kakega pravnika, če lahko kaj dosežeš po pravni poti.

Nesrečen, mene pa zanima kakšno je stanje danes po skoraj dveh letih in pol ?! Si z družino ali te je premamila sodelavka ?! Javi se kaj, ker me zelo zanima. Sama sem namreč ostala sama z dvema otročičkoma ( 12 let in novorojenčkom ), ker me je partner zapustil zaradi druge, ki ima tudi enega otroka, poročena in z zelo zapleteno preteklostjo ( svojega moža je namreč precej varala ). Nisem si še čisto na jasnem ali se mu je vse to splačalo ali….trdi, da je neizmerno srečen. Morda je, morda igra, a me to niti ne zanima, ker sem zdaj končno zaživela. Je pa trajalo kar precej časa, da sem se pobrala in začela živeti – precej tegob sem imela z dojenčkom, ki je nase potegnil vse posledice mojega stresa in joka v času nosečnosti in še kasneje….zdaj, po skoraj enem letu je stanje boljše, tudi sinek se je umiril in živimo lepo življenje. Aja, me je pa že prej zapustil zaradi te ženske, takrat sem imela samo enega otroka, potem se je vrnil in skupaj sva se odločila za novega člana, na kar se mi je čisto zmešalo…..povej kaj si naredil in ali se je žrtev splačala ?!

Dragi nesrečen!
Verjemi da nisi toliko nesrečen, kot bo tvoja žena, ko bo izvedela. Ker sem trenutno v njeni situaciji ti iz srca priporočam, da se odločiš in žrtvuješ ženo ali ljubico in to zavedno, ji vse priznaš in potem počakaš en čas, da se spravi k sebi po takem šoku! Odloči se enkrat in se potem tega drži, da ne bo doživljala šoka za šokom ob tvojih nihanjih…
Sama sem skoraj že dokončno uredila zadevo pri sebi, razumem, da se lahko srce obrne v trenutku, kot vidim po prebiranju tegale foruma je teh zgodb ogromno. Ne razumem edino tega, kako ste lahko take prpe, da zadeve ne priznate in se s problemom takoj soočite, ne pa da žene (ki mimogrede zaradi obilice dela z dvema in več otroki, niti pomislit nimamo časa na seks in nimamo niti sekunde odvečnega časa, ki bi nas pripeljal v skušnjavo) dobesedno nategujete celo leta… S tem povzročate večanje neizogibne bolečine ob dejstvu, da vam enostavno nismo več zanimive in razburljive potem, ko iz sebe z veliko muko iztisnemo vaše potomce. In da, če si dovolil, da so te odnesla čustva, si kriv izrecno ti. Če bi ženo dovolj ljubil bi se obrnil stran od ljubice še preden te je začarala.
Res pa ne morem verjet koliko je tega in .. le zakaj imajo v večini s tem probleme moški? Le kaj je s to našo družbo. Nič več ni vredno, večina ljudi ne priznava nobenih vrednot, zakonov, pravil, ni spoštovanja v pravem pomenu besede, nihče se ne zna žrtvovat za svoje najdražje… kot da vsi živijo le za trenutne užitke in samo za svoje egoistične želje.
Skratka, jaz bi ti predlagala, da se ozreš vase in se zamisliš nad seboj in v tem trenutku sprejmeš odločitev ter jo zaupaš ženi! Verjemi, da ji boš naredil veliko uslugo. Pa še nekaj… nikoli ne misli, da veš kakšna bo njena odločitev, kako bo to sprejela, ker iz izkušenj ti povem, da tega tudi sama ne ve!!!
Pa srečno, kakorkoli boš že speljal zadeve….

NatalijaKK, tema je stara 3 leta, verjetno je sedaj že avtor naredil tisto, kar je menil, da je prav.
Upam, da se boš čimprej postavila na svoje noge in prebolela in našla nekoga pravega.

…tudi ti se zamisli,da pri dveh frockih nisi imela časa za seks,za skušnjavo! A si v skrbi za otroke pozabila na Vaju, na Vajin odnos? Ni čudno, da je iskal drugje. Pa ne mislim le sexa.

Pozdravljen “Nesrečen”,

V tem trenutku se mi dogajajo popolnoma enake stvari, kot so se tebi pred tremi leti.

Kako sedaj gledaš na svojo izkušnjo in kako se je stvar razpletla? Ali svojo ženo še vedno isto ljubiš kot takrat, preden se ti je to dogodilo?

Za odgovor se vnaprej zahvaljujem!!!

l.p.
Medo