Tudi jaz imam podobne težave. Težko je. Ljubim ga in on je tisti, ki me ljubi. Resnično. Poskusila sva vse. Oba imava družino in neskončno rada najine otroke. Nimava pa rada najinih partnerjev. Njega je ona prisilila v zvezo, ker je po nesreči zanosila, ko jo je želel zapustiti. Jaz sem se spustila v zvezo, da bi pobegnila pred njim. Pa ni pomagalo. Drug brez drugega ne moreva. Nimam slabe vesti, ker bi že zdavnaj bila skupaj, če se usoda ne bi poigrala z nama. Predlagala sem ločitev, pa mož ne želi slišati zanjo. Je bolje, da otroci živijo ob nesrečnih starših. Mislim da ne. Staršev otrokom ne moremo vzeti. Ljubezem do otrok je neminljiva in ni pomembna od tega s kom si in kje si. Pomemben je odnos v katerem starši živijo in otroci se po njih zgledujejo. Ali ni boljše, da imajo otroci dva srečna starša ne glede na to kje fizično bivata ali oba nesrečna starša, ki bivata z njimi. Ne vem. Otroci pa so in bodo ne glede na vse naši in jih imamo radi. Pomembno je le ohraniti zdrav odnos med staršema. Čeprav sta ločena. Brez podpihovanja in sovražnega govorjenja drug o drugem.Pa otroci ne bodo za nič prikrajšani.

A ni že povedal, da se je odločil? Vi pa še kar pišete in pišete..

In prav se je odločil! Zaradi sexa pa res ni vredno uničevat funkcionalne in v redu familije. Stran z ljubico!

Veš kaj ti povem,če bi moj dec takole vzdihoval za drugo in je bil potreben ko đanki heroina bi bil cel hudič,kakšna funkcionalna familija,uboga reveža potrebna pomoči sta,tako on kot žena,ne pa funkcionalna familja..sej niste resni..
z monopoli denarjem,se neda v mercatorju kruha kupit ane-realnost in ponaredek le te se močno razlikujeta,pa čeprav se zdita na prvi pogled enaka in tu je isti šmorn,obstaja vendar brez prave vrednosti.

Ja bošček, zdaj pa si se zjokal in uspelo ti je. Smiliš se nekomu, poveličuje se zaljubljenost in ooooooohhhhhhhhh, še čestitajo ti, ker si se “odločil” ( v resnici si čisto na dnu srca to itak že od nekdaj vedel, a ne?) za ženo.
uf, težko je zakonsko življenje z malimi otrocmi in najbolj elegantno si je dobit ljubico, da se malo umakneš od vseh naporov, pridobiš reden sex, ker žena pač nima vedno časa, ti pa, namesto, da bi ji priskočil na pomoč, raje naskakuješ eno drugo in iščeš metuljčke drugje.
oh ja,ostal boš pri ženi nisi pa še povsem siguren, da se boš ljubici čisto odpovedal, a ne? ker, ko ti bo hudo in oh in sploh….se boš pač malo potolažil. Do tega pa menda ja imaš pravico. Važno je, da smiliš sam sebi, če pa se smiliš še komu drugemu, je pa sploh filing.
Da moraliziram?
Saj ne rečem, morda je žena zajebana in teži, morda se nisi poročil iz ljubezni, zdaj, ko pa končno srečaš ljubezen svojega življenja, je pa prepozno ali vsaj komplicirano. Možno bi bilo in koneckoncev imaš pravico do sreče.
Pa ni tako, a ne? ker, če bi bilo, bi zapusti ženo in se poročil z ljubico in bi zdaj bil srečen in ne bi jamral tule na forumu.
zakaj tako mislim?
Ker nisi o ljubici napisal NIČ, niti kaj čuti, niti ali je poročena, niti kaj pravi o tvoji “odločitvi”.
Ker pišeš, da ženo spostuješ in jo imaš rad, pa si jo prevaral, kar pomeni, da je absolutno ne spoštuješ, čeprav jo imaš morda celo mičkeno rad.
ker se klišejsko izgovarjaš na otroke, čeprav bi morda po ločitvi z njimi preživel več časa in bolj kvalitetno kot doslej, ko si se moral posvečati dvema ženskama hkrati, pa še sebi povrh.
Zato se mi zdi, da si pač eden od mnogih razvajenih egostičnih moških, ki si najprej privoščite, ne da bi mislili malo naprej, potem pa se ustrašite in se rajši smilite sami sebi namesto da bi prevzeli odgovornost za svoja dejanja.
Sreča pa pride z delom, veš.
Z trudom, z odrekanjem, pa ne, da bi propagirala špartansko življenje.
Z iskrenostjo, poštenjem in čisto vestjo.
saj vem, da vsi kdaj delamo napake in jih potem pač popravljamo v upanju, da jih (vsaj istih) ne bomo več ponovili. pa mi kljub vsemu ne gre v glavo, s kakšno lahkoto se vara svoje partnerje v naši deželi. pa se zgodbe praviloma končajo nesrečno in kljub temu nikogar ne izuči.
No povej mi, sem res starokopitna in za na luno, ali mi boš dal prav?

Ja, ja, dragi nesrecen, pred meseci, ko si se prvic tukaj pojavil, se ti niti sanjalo ni, da bo padlo toliko besed na tvoj racun, sicer pa povezanih z marsikom.
Velikokrat razmisljam, kaj nas je pripeljalo do takega zanimanja, saj pa je podobnih primerov veliko, prevec. Ocitno to, kar sem ti ze napisala, opisoval si samo sebe in svoje gledanje in obcutke.
Poletje in jesen sta mimo, zdaj pride pravi cas, da se nam zopet malo javis.
Saj nam ne rabis opisovat tvojih razmisljan o eni in drugi strani, malo nam pa le opisi svoje pocutje takrat, v avgustovski vrocini, v negotovosti in danes. Jaz upam, da si se psihicno in fizicno “gor pobral”, kjerkoli si in da se vedno nisi zenici povedal, kaj se ti je zgodilo.
Vedno, ko sem dobila sporocilo, da je ta tema se odprta in je novi komentar, sem vsakega posebej prebrala in se skoraj s vsemi strinjala. Vsak pac gleda iz svojega razmisljanja.
Jaz pa nikoli nisem vedela iz katerega stalisca ti naj pisem, ali kot “mozu”, ali kot “sinu”, ali kot “zetu”, ali kot “bratu”, hahaha. Taksno je pac zivljenje.
S tem sem zelela povedat, kako smo lahko vcasih do koga krivicni, prevec strogi ali blagi, odvisno koga imamo trenutno od svojih dragih v primerjavi.
Jaz te sprejemam z razumevanjem zato, ker vem, da se tvoje druzinsko zivljenje sele oblikuje, huje bi bilo, da se kaj podobnega zgodi komu od nase generacije, kar pa se tudi dogaja. N.pr. partnerji so ljubosumni in negotovi v svoje drage tudi v drustvu upokojencev na kaksnih zabavah, pa velikokrat upraviceno, hahaha, zelim ti se veliko zdravih let, pa da bi to dozivel. Samo takrat bos ti ljubosumen, ker svojega svalerisanja ne bos nikoli pozabil.
Zdaj imas najvecjo moznost se malce odkupit sebi in svoji druzinici, ko pride cas Miklavza, Bozicka in Dedka mraza, preseneti jih s prisrcnimi darilci, okranclaj si domek in uzivaj v toplem zavetju tistih, ki te imajo
radi, nehaj imet slabo vest in bos uvidel in zacutil v sebi en poseben utrip. Utrip radosti, dalje pa custva sama odreagirajo.

Moja zgodba je podobna. Joj koliko nas je, ki živimo dvojno življenje…
Njegova pojma nima kaj se dogaja z njim. A ni čudno, da žena nič ne opazi. Imam občutek, da jih je ogromno, ki živijo eden mimo drugega. potem pa šok, ko izvedo. prej pa: Meni se kaj takega ne dogaja.

Razmislite drage negativke!

Seveda žena ne opazi, saj vsak človek, ki je obremenjen-služba, otroci, pospravljanje, kuhanje, morda še kdaj on sam zase, ne opazi takšni reči.
In potem rešijo situacijo zdolgočasencev, bodisi je to moški ali je to ženska takšni ljubčki, ljubice.
Dajte, gremo se vsi zjokat nad sexualnimi objekti zdolgočasenih zakoncev :-)))))))).
Namesto da bi se s takšno strastjo, ljubeznijo in spoštovanjem spravljali na ljubice in ljubčke, bi raje svojim partnerjem, staršem svojih otrok, dajali to ljubezen in pozornost. Uf, koliko srečnih in rešenih zakonov bi bilo!

Draga še ena morda,

tale tvoj stavek, ki sem ti ga citirala, je bistvo in vir vseh vajinih težav. Prvič zato, ker grozljivo veliko pove o tvojem ljubimcu. Drugič pa zato, ker grozljivo veliko pove o tebi.

Večina žensk obvlada knjigo izgovorov: Ne morem, ne gre…

To ji pride v kri. Knjigo “potrudila se bom, nasmejana bom…” pa ne.

Tudi moški zelooodobro obvladajo knjigo izgovorov in razlogov.
Najbolj priljubljen je – ne vem, nisem mislil, ne vem zakaj…
To jim je v krvi…ker so lovci…hahaaha….se jim smeje, ko jim nasedajo…

Janis naj na kratko odgovorim. Jaz sem tista, ki se je umaknila in ne on. Če bi bila sebična bi bila skupaj že takrat. Tako pa sva iz obzirnosti do drugih ostala vsak na svojem bregu reke življenja. Vendar naju je pot vedno znova pripeljala skupaj. Morda le nisva bila dovolj pogumna, da bi živela življenje po katerem sva hrepenela. Leta pa minevajo. Ljubezen pa ostaja. Močnejša, globlja. Če bi bilo kaj drugega bi v vseh teh letih že minilo. Pa ni.

Najbolj pametuje Nadka. Vse ve in njej se nič takega ne more zgoditi. Komur pa se to zgodi, obsoja. Najbolj realni odgovori pa so tisti, ki so vse to izkusili in ki zadeve poznajo iz lastnih izkušenj. In od njih je marsikdo vse to tudi nekoč obsojal, zdaj pa ne več. Ne sodite, da ne boste sojeni!

Koliko različnih zgodb in koliko različnih odnosov ste našteli.

Pri vsem tem je men zanimivo le to, da kujemo v zvezde svoje zgodbe, svoj značaj, in svoje vloge pri tem in vedno, ampak res vedno obsojamo druge v zgodbi…

zakaj pa je že to dobro?

ostati pri ženi, za dobro otrok? lepo vas prosim, otrokom se 1000 krat bolje godi, če ima ob sebi dva zrela, samostojna, srečna starša, kot dve razvalini, ki se prekladata drug ob drugega, le zaradi morale….

na koncu, ko se ti življenje izteka, pa itak ugotoviš, da otroci odrastejo, grejo po svoje, ti pa ostaneš z drugo razvalino ob sebi… in kje je point?

uživajte, uživajte, uživajte, kjerkoli, ne razmišljajte o drugih v zgodbi. Mamica ali oče ste lahk kjerkoli v svojem gnezdecu ali tujem. Ljubezen do otrok ni pogojena s spanjem v isti postelji drugega starša, kje pa….

No tako enostavno pa spet ni.
Ker življenje ni zgolj eno samo uživanje in ker goljufanje v kakršnikoli obliki sploh ni uživanje, ampak mora.
Ker nekdo ki vara, sploh ni samostojen, kaj šele zrel!
Ker srečno in dobro pride iz dela, poštenja in zvestobe (vsaj samemu sebi).

Ni problem v tem,da si nekdo poišče drugega,problem velik problem,največji problem je da zakonec ne ve ,da ima njegov zakonec tega drugega vsporedno z njim…razumete,skrivnosti,laži in gola hinvaščina,to je tisto kar ljudi spravi ob pamet..

To so samo lepa poimenovanja za strahopetnost in prepričanje, da je ziheraštvo in laganje partnerju boljše zate kot gledati posledice svojih dejanj in požreti tudi kakšno grenko v tem sklopu.

Ljubezen je resnična samo toliko, kolikor sprememb povzroči. Vse ostalo so neosnovane fantazije in “wishful thinking”.

Uh, Janis, si spet zelo lepo napisala.

Ne morem verjet, da je na svetu toliko rev. Še ena morda, v tvojem primeru še dobro, da sta se našla dva enaka. Samo ne mislit, da imajo vajine muke globlji pomen ali da bo kak pesnik napisal kako visoko pesem o vama.

To je tipičen primer popolnoma nezrelega in neodgovornega moškega. Čeprav doma vse štima, on hoče oditi, ker se je pač zaljubil. Razmišlja, da bi zapustil ne samo svojo ženo, ampak tudi svoje otroke, samo zato, ker čuti metuljčke v trebuhu. Potem bi s svojo sodelavko verjetno spet imel otroke in potem bi se morda spet zaljubil in…

Še tole: že zdavnaj bi moral začeti iskati novo službo, če se drugače ne moreš vzdržati. Pa kaj, če misliš, da jo ljubiš. Svoji ženi si obljubil partnerstvo in zvestobo. Verjemi, vse se ti bo vrnilo, ko boš najmanj pričakoval.

Dragi/a mislimne, kako lepo, da se na to temo nekdo javi po pol leta.
Upam, tako kot vsi, da se je ta moski poslihtal, da je koncno nazacetku zadovoljnega zivljenja.
Zelim samo nekaj povedat,ko je ta tema postala aktualna, sem se pocutila enako kot nocoj. Zdrava, vesela, zadovoljna, kar je posledica stabilnosti.
To pa ne pomeni vecnega zadovoljstva, vedno pride kaj vmes, da ni tako, kot smo pricakovali, ampak iskati drobne radosti zivljenja se vedno obrestujejo.
Vse, karkoli bi rekla, je za nekatere neumno, brezvezno, ker sem pac malo drugacna generacija. Ravno danes sem praznovala svoj … uffff rojstni dan.
Kako sem srecna, ker sem v zivljenju prezivela vse in premagala z ljubeznijo vse. To je investicija zivljenja, kar mlajsi ne morejo razumet.
Tudi jaz nisem, ko sem bila mlajsa, ampak danes, ta danes pa bodo vsi se doziveli, notranji mir, okolje svojih najdrazjih, svojih otrok, vnukov,
pesov, mucik in vsega ostalega, ne more dati nobeden ali nobena nova.
Vedno bo zenica, mamica, babica…….