Bilo je poletje 2008. On je bil dečko s kriminalno preteklostjo in že v štartu sva imela ful malo šans za prihodnost. Poznala sva se že od prej, splet okoliščin je nanesel, da sva pristala skupaj . Ujela sva se nenormalno dobro in sex z njim je bil božanski. Počutila sem se tako močno.On je moral oditi iz Slovenije, obljubila sem mu , da ga bom čakala. No saj sem ga par let. Potem sem ga zbrisala , prebolela in si ustvarila družino.Zdaj spet živi tukaj in jaz umiram od želje , da ga srečam, spijem kavo z njim in objamem.Nikoli ga nisem prebolela… Nasvet prosim

Pusti spominom, da ostanejo le to kar v resnici so – spomini.