Ali moj mož preveč pije?
Veliko ni pomagal, nekaj pa ja. Zgradila sva si dom, vse porihtala v mes je veliko pil, se opravičeval, obljubljal, da ne bo več, itn, itn, …Vedno je bil v pijanosti agresiven do družine. Najpogosteje, verbalno. Znašal se je nad celo družino in to počne še danes. Vse kar sem delala sem delala za naju, za otroke, da nekaj imamo. Žal mi je, da bi se to moralo prodati , uničiti. V zadnje čase je postalo nemogoče življenje poleg njega, trenutno sem pri hčerki, domov hodim le na vrt. Ne vem kako se bo vse končalo, utrujena sem in brez moči.
pozdravljeni,
tudi jaz izhajam iz družine, v kateri je bil (zdaj občasno) alkohol (mama). Prejšnji fantje niso imeli težav z alkoholom, sedanji pa, vsaj meni se zdi, jih ima, kar mene strašansko moti. ko je na vrsti kaka zabava, se običajno napije do konca, tako da ga vlečem s fešte. Tudi med tednom, ko doma, kaj počne, tri, štiri, pet, šest piv zanj ni problem. Trenutno je pri kolegu, s katerim ga pijeta, ker sta se srečala. Vprašam se, če je srečanje s kolegom res razlog, da se je treba napiti. Pa teh raznih kolegov ni malo. Ko sem mu rekla, da me to moti in da ne razumem njegove žeje, mi je rekel, da je njemu vseeno in da če ga hočem imeti, ga bom imela, če ne pa nič. Rada ga imam, zelo, ampak sem v dvomih, da bom to lahko prenašala. Že zdaj znorim, ko ga samo slišim, da je okajen. Mar res pretiravam, kot pravi on? Ko je bil pijan, sem mu v jezi že rekla, da je pijanec, in to mi je strašno zameril. Vse mi je super z njim, a ta njegov alkohol me ubija.
Zdravo!
Vedno sem se spraševal, kaj vas ženske žene, da ne zapustite moškega. Najsi bo razlog takšen ali drugačen.
Alkohol je lahko prijetno doživetje, če ga imaš pod kontrolo ti in ne on tebe. Meja je tanka.
Moje izkušnje so sledeče:
oba s partnerico rada popijeva; jaz kakšno pivo ali kakšen kozarec res dobre buteljke, ona pa kakšen kozarec dobrega črnega vina.
Besedo kakšen uporabljam zato, ker je to včasih eno pivo ali en kozarec vinčka, spet drugič, pa lahko sklatim šestorčka ali več buteljk.
Pomembno je, da se zraven dobro je in da piješ počasi (časovno gledano). Sedaj, bi tiste bolj panične verjetno rekle: “alkoholika”.
Pa sem mnenja, da le to nebi držalo. Gre za občasno pitje ob dobri hrani (mogoče 2x tedensko), kadar se ti recimo zlušta piva, pa si priviščiš pivo ali dva. V poletnih mesecih zaradi vročine in dehidracije celo kakšnega več.
Da ne pišem preveč še zaključek.
Tudi sam opažam, da veliko ljudi zlorablja alkohol, imajo probleme z alkoholom pa ga vseeno spijejo ” manj kot jaz”. No ja verjetno ga vse skupaj le spijejo več drugače nibi imeli problemov he he he.
Seveda pa pozimi ker je hladno, ker se ne potiš toliko, ker ne delaš tako intenzivno skoraj ne pijeva alkohola.
Toliko od mene, pa mi lahko rečete kakor koli, upam, da sem s svojim prispevkom kateri pomagal.
P.S. Tisti, ki pa po službi ne more domov ker gre na “1” pivo, pol pa zamudi kosilo, si vas pa sigurno ne zasluži.
LP
Jah, vidva ga oba lokata, zato nimata težav s pitjem drugega. Zato ti tudi ni treba skakat naokoli po gostilnah, kot delajo tisti, katerih partnerka tega ne odobrava.
Kaj je narobe z limonado za dehidracijo? Se ti kdaj zalušta soka za žejo? Oranžade ob dobri hrani? Zakaj potrebuješ alkohol in izgovor o dehidraciji, ko je pa toliko primernejše pijače za to “nadlogo”? Kako bi se počutil, če bi izvedel, da bo ta trenutek izginil ves alkohol na svetu in ga ne bi mogel nikoli več dobiti?
Dvakrat tedensko ni malo.
Think.
Se mi zdi, da ste tisti, ki imate izkušnje z alkoholiki v družini, blazno kritični do nas, ki alkoholizma v družini ne poznamo (in tudi težje razumemo). Tudi meni se ne zdi občasen kozarec alkohola v taki ali drugačni obliki nič spornega. Včasih je to par kozarčkov v soboto, ko si na dopustu, si pa malo več privoščiš. Če ga je preveč, te pa že telo samo po sebi kaznuje. Tako da se moram tukaj strinjati z IJA.
Je pa vprašanje, kdaj uživanje alkohola preraste v odvisnost. Verjetno je to zelo odvisno od posameznika, njegovih nagnjenj k odvisnosti in družinskih vzorcev. Ampak kako naj ta posameznik in njegova družina prepozna začetne znake odvisnosti?
Mene je enkrat dragi presenetil, ko sem mu rekla, da zakaj mora po popoldanski izmeni vedno na pivo (saj ni vedno, samo zadosti pogosto, da me je zmotilo) in ga ni domov celo do dveh ponoči, pa če že gre, naj si spije samo enega, potem pa cedevito ali radler … in on mi je odgovoril, da ne more. ?! Če ne moreš, potem si pa, dragi moj, alkoholik. In po tem se je vse skupaj nekako umirilo. Očitno se je (hvalabogu) malo zamislil, da bi to znalo peljati v napačno smer. Gre še vedno na pijačo po službi, ampak velikokrat pije brezalkoholne stvari namesto piva. In vem, da noče biti kot nekateri njegovi prijatelji, ki so zelo verjetno že alkoholiki.
Se pa strinjam, da nosimo družbeno odgovornost tudi mi, nealkoholiki, ker je alkohol povsod dostopen in na splošno družbeno sprejemljiv, če ne že zaželen. Z družbo smo že večkrat imeli (ob pijači :-)) debate o teh zgoraj omenjenih prijateljih, kaj bi lahko naredili glede njihovega problema. Pa nekako nismo prišli do nobene pametne ideje, kaj šele rešitve. In ja, tudi moški del družbe si zakriva oči glede tega – češ, saj smo mu že rekli, pa te na koncu nadere, kaj se vtikaš v njegovo življenje. Kaj pa, ko bo prepozno?
Prosila bi za nasvet…
sem v dolgo časa trajajoči vezi, ki doživlja izrazite vzpone in padce. za padce je večinoma kriv njegov alkohol. takrat ko najmanj pričakujem in ko je za mano noro naporen dan, teden, izkušnja v službi,… takrat ga ni domov. pride 2, 3, 4, 5h po končanem delu, okajen. umakne se v sobo, gre spat.
včasih je bilo drugače. je bil tudi nasilen, je veliko pil, tedensko. sedaj bistveno manj – parkrat na leto. v vmesnem obdobju ga ne bi zamenjala za nikogar. verjetno tipično za partnerstva, kjer vlada alkohol.
strokovna pomoč ni tabu, sva poskusila že marsikaj. njegove besede: bo zelo omejil (kar tudi je), njegovi prijatelji mi pravijo, da je neprepoznaven (glede na prej, sploh glede na čas ko se še nisva poznala). ne bo pa nehal, je rekel.
v naši družini bi alkohola, bila sem toleranta ko sva se spoznala. sedaj nisem več.
v partnerstvo sem vložila veliko, finančno, čustveno, … želela bi si družino, biološka ura mi tiktaka. ne upam tvegati, čeprav verjamem, da bi bil dober oče.
tako noro me je strah.
prosim za nasvet…
http://www.mojaanketa.si/anketa/431984938/ Prosim vas, če rešite anketo o alkoholizmu med mladimi oz. najstniki. Hvala!
Pozdravljena,
tudi jaz imam zelo podobne izkušnje. Kot je že zgoraj nekje omenjeno ti priporočam obisk skupine al-anon, meni so zelo pomagali, predvsem sem si zbistrila glavo, se začela zavedat svojih občutkov in nehala obravnavati njega in njegovega obnašanja. Ko imaš glavo čisto, tudi lažje prideš do rešitve, ki pa ni za vse enaka, važno pa je, da je tvoja.
Želim ti da najdeš svoj mir
Napisala bom samo zadnjo fazo znanca, alkoholika par let pred njegovo smrtjo.
Nasilnost, grožnje da bo ubil ženo, svojega sina. Kraje denarja za hrano ženi. Če ni popil vsaj 1 liter šnopca dnevno je bil nasilen. Kadar je pil, je v omami lulal med spanjem po kavču, postelji, tudi bruhal … ni mu bilo važno kje. Čistil tako ali tako nikoli ni on. Na koncu priklenjen na posteljo. Ciroza jeter.
Sin je verjetno zaradi popivanja obeh med nosečnostjo prizadet. Nikoli ne bo samostojna oseba.
Se torej splača ne vzet otrokom takega očeta ali take matere …?
Vsem ženskam lahko rečem sam to tut jas sem mel očeta pijanega in sta se potem ločila če vidite da mož pije sam pejte stran ko ga jebe če ostanete bodo sam otroci trpel. Ne skrbet kako boste to se bo že uredilo. Moja mama je ostala in vsi smo trpel brez veze če pije sam pejte ne mu pustit da vas nadzira z denarjem ali čim takim. Niste moževa lutka če nimate moči pomislite na otroke če jih mate, ker noben nima možnosti proti mami, ki brani mladiče samo poglejte mamo medvedko ali levinjo.
Sam pejte vaša osebna moč vam bo pomagala.
žal moram še sam nekaj dopisat. Sem moški, ki nisem pil, sedaj pa ga iz obupa. Ponavadi je moja domov hodila prepita pa še zmerom, Mel sem službo v kateri je posel ponoči, jaz sem šel spat ona ven. Skoraj vedno ko sem vstal jo ni bilo še domov dosti krat pa niti zjutro ko sem prišel domov, prišla je pa nacejena. Dober sem bil samo za krit škodo saj ni razbila samo enega avta. No sedaj ko sem izgubil službo sem pa največji kreteten. Po novem ne govori zmano pa še skoraj dan in noč jo ni, ko jo vprašam kje je bila pravi kjer hočem kaj si ljubosumen saj lahko grem skomer hočem. Ne mi kaj bi a jo ljubim. Tako sem zašel v pijačo. lp.
Ja, čist slučajno sem kliknila na L stran ekrana, kjer se ponujajo razne teme. Sem prebrala že star članek, pa bom kljub temu napisala nekaj misli;
avtorica, popolnoma te razumem, a nisem strokovnjak, zato bom dodala le nekaj svojih pogledov, ker že dolgo tlačim to zemljo. Poznam vsa strokovna priporočila, zavedam se resnosti problema, alkoholizma, vse to je res. A ker imam veliko let in veliko izkušenj, nisem tako zelo kritična. Ne do pravega alkoholizma, temveč do pitja alkohola. Vse je v tem, koliko zna posameznik kontrolirati svoje pitje. Eni znajo ali zmorejo eni ne. Problem je prav v tem. Res pa je, da nevarnost obstaja. Naš ata je pil celo življenje, je že pokojen, a ga nisem videla nikoli pijanga. Ni hodil po gostilnah. Ko je prišel s šihta je spil en šnops. Spil ga je tudi zjutraj na tešče, pred nočnim šihtom, pa tud zvečer pr dnevniku. Če je kdo prišel na obisk, teh je bilo veliko, je zmeraj pil šnops. Nikol ni bil pijan, nikol nasilen in mama se ni nikol pritoževala. Trdo je delal v treh izmenah pri plavžu. Mislim, da je dnevno spil vsaj 3 dcl šnopsa, včasih tud več. Umrl je pr 83 letih. Do zadnjega tedna pred smrtjo, je sam skrbel zase. Ne bom več modrovala. Tako je živel moj ata.
LP