Premagati odvisnost pomeni, da prenehaš iskati izgovore in pričneš iskati rešitve. Verjemi, da rešitve so, iz prve roke ti zagotavljam, da so. Kadar jih sploh želiš videti.
Ni treba, da se zanašaš na druge. zakaj pa bi te kdo moral kam vzeti? Mene ni nihhče, sem kar sama zase poskrbela. Če pa iščeš linijo najmanjšega odpora, potem pa res ne gre.

Razbesni me pa vsaka ženska, ki javka, kako je njen dedc za en drek, kljub temu mu pa lastne mulce pušča pred nosom, naj jih maltretira. In potem še misli, da je jako dobra duša. Drekapeka. Enaka je. Mučenica, pa ja.

Verjemi pa tudi, da so na svetu, ne samo ženske, ampak tudi mulci, ki so jih takele ženske izpostavljale svojemu mučeništvu. Ni lahko biti podgana, uš, gnida, drek, gnoj (pri štirih letih) ipd. zato, ker se tvoja predraga uboga odrasla mati boji dvignit rit in spokat. Evo to je moja frustracija, zato sem besna. In naj vam bog pomaga.

Ker se strinjam z dr. Rugljem, ki je imel pri svojih terapijah daleč največji odstotek zdravljenih alkoholikov, moram dati prav joj,joj.
Pametna punca je čisto prava soodvisnica, tako kot je to za ženske pijancev ugotavljal dr. Rugelj, ker jih na ta način “podpirajo” pri njihovem pitju. Namesto, da bi jih postavile pred ultimat ali pijača ali družina, večinoma skrbijo za to, da prikrivajo pijančevanje, potem pa ko je to preveč očitno, jamrajo vsenaokrog kako so uboge in se grejo žrtev pijancev.
Kjer je volja tam je pot in izgovor, da nimajo kam, je za lase privlečen.
Tako kot pametna punca prosi boga(sile), da poskrbijo za njega, ko je pijan, tako bi tudi lahko prosila sile, da ji pomagajo stran.
Žrtev takega razmerja so vedno OTROCI, ki dan za dnem opazujejo svojega pijanega očeta in nezadovoljno mater. Zato me tudi ne čudi, ker v stilu kar se Janezek nauči to Janez zna, večina hčera pijancev NAJDE za moža tudi pijanca.

Drage trpeče žrtve pijancev!
Pomislite na to, da imajo ravno zaradi vašega vztrajanja v zakonu s pijancem, vaši otroci izredno velike možnosti, da postanejo pijanci ali se poročijo s pijanci!!!!

“Pametno punco” (Datum: 20.08.2009 15:08) zanima, “kako si ti rešila problem?” Pravi, da če bo “imela napotke, mi bo verjetno uspelo.”
Ampak, ker je vse skupaj napisala cinično, sem morala preformulirati tekst.

Groza me je, ko vidim, kako razmišljate. Možje pijejo, ve uboge sirote, pa ne veste, kaj narediti. Neštetokrat rečete, da se mora odločiti med vami in alkoholom. Zakaj pa bi se odločal, če se mu ni treba? Mislite, da vam po prvi, drugi, tretji izrečeni grožnji sploh še verjame? Zakaj, če pa ničesar ne uresničite? Verjemite, dokler ne boste pri tem odločne, zavzele prave drže, naredile odločilnega koraka (pa magari zamenjale ključavnice, če ni druge), tako dolgo ne boste ničesar spremenile. Tako kot je rekla joj, joj, ste same presneto soodvisne. Očitno vam še ni tako hudo s pijanci – ali pa vam paše igrati žrtev. Pa bodite, res, samo potem vzemite v zakup to svoje žrtvovanje in nehajte jamrati.

Pogrel pa me je stavek nataššše, citiram: “Glej, otroci so majhni, do njih ni hudoben, oni ne trpijo, imajo ga radi, ne vidijo in vohajo, da je nonstop pod gasom…..Jaz trpim, in to zelo!!!!”

Kaj ti to resno ali se zafrkavaš? Kaj ne veš, da so otroci kot gobe, ki srkajo vase vse, kar dajejo starši od sebe? Misliš, da ne vidijo zagrenjene matere? Misliš, da ne zavohajo očeta? Vsi ti vaši otroci se bodo v odrasli dobi, ko se bodo ubijali s svojimi odnosi, ko ne bodo vedeli, kako in kam, spraševali, kje, pri hudiču, je bila njihova mati, da jih ni zaščitila, jim ni omogočila varnega otroštva, na podlagi katerega bi lahko odrasli v psihično zrele in stabilne osebe. Očitno je pomembno tole (citiram še enkrat): “Jaz trpim, in to zelo!!!!”

Imam moža, ki si je tudi privoščil tisto “eno” pivo po službi. No, iz enega sta “se namnožila” dva in trije itd. Zadeva se je z leti samo stopnjevala in enkrat je počilo. Takrat se je odločil za zdravljenje. Od tedaj je šest let. Dve leti sem skupaj z njim obiskovala tedenske sestanke skupine in spoznala veliko zelo si podobnih zgodb. Če je človek tip odvisnika, bo v parih letih alkoholik, če ni, pa bo lahko do svoje smrti spil kozarec vina na dan, brez da bi ga zasvojilo. Vsem, ki imate take može, svetujem kakšno knjigo ali posvet z zdravnikom. Samo ne zatiskajte si oči in ne iščite izgovorov. Vsak dan bo slabši. Pa srečno.

no pa še jaz 🙂 tudi jaz mislim, da moj mož ni pijanec, samo kaj pa je… 365 dni v letu pije alkohol, pivo…povprečje ene 4 na dan…meni je to preveč…sem mu že 100x rekla, ni problema piti ob žurkah, v družbi… moti me, ko pride iz službe najprej pivo, ok eno…no pa potem še eno…pa pride sosed pa še eno…skoz nekaj…sem zanč spet znorela…bi moral iti iskat hčerko, pa je imel za sabo 4 pive, pa viljamovko.In je hotel it. Nisem mu pustila…mogoče se je malo zamislil, sedaj ni poizkusil alkohola 1 teden, jemlje protibolečinske tablete….:-) me prav zanima kaj bo potem….pustim se presenetit… moram pa povedat, da ni nič nasilen, zopern, nič…samo polh kufer imam rdečih piksen!!!!! 🙂

Če je že zdaj na šritih pivih dnevno in še kakšni viljamovki, bo jutri na šestih, pojutrišnjem na osmih… Čas je za alarm.

…Kako bo pa čez 5, 10 let, če je že zdj tako?????

Drage moje žene pijancev!

Tudi sama sem otrok alkoholika in nasilneža. Žal tudi nagnjena k odvisnostim. Tako se mi je kar mimogrede zgodilo, da sem se navlekla na alkohol. Ja, začelo se je podobno, kot pripovedujete v svojih zgodbah: z enim, pa z žurko in se stopnjevalo. Moja prva zveza, ki je bila tik pred poroko, se je končala z ultimatom: nehaš ali končava. Takrat sem se odločila za alkohol. Nekako se mi je vseeno “uspelo” poročiti, moje popivanje je imelo vzpone in padce, končalo pa se je tako, da sem KLJUB malim otrokom, že skoraj vsako popoldne spila eno, dve, tri piva, včasih, ko je tega zmanjkalo še kaj močnejšega čez …, da ne govorim o zabavah za rojstne dneve ali podobno, ko sem se ga nalila do popolne zatemnitve 🙁 Glavoboli so bili moji stalni spremljevalci, prav tako slabost, tresavica… Otroci SO opazili, seveda SO in so mi to hvala bogu tudi povedali: smrdiš mami, so mi rekli, pa tudi s široko odprtimi očki so me gledali, ko sem bila preveč vesela ali zgovorna … Mož je včasih zarobantil, včasih pojamral, ampak vse skupaj sem zamahnila čez ramo, ker ga itak nisem jemala resno … Bila sem ZASVOJENKA, ODVISNICA in mi je bilo pomembno samo to, da bom takrat, ko bom rabila, prišla do alkohola. Vedela sem, kam me to pelje, pa se sama nisem znala ustaviti, možu pa tudi še kar ni bilo jasno, (tako kot tudi vam ni), da to ni kar en hec, ampak je zelo, zelo, zelo resna zadeva in eno veliko sranje …

Sama sem imela gromozansko srečo in mi je oseba, ki ji zelo zaupam, postavila ogledalo in mi zelo resno povedala, v kakšnem dreku sem in da se v še večjega podajam, da ne govorim o tem, v kakšno sranje vodim svoje otroke … S pomočjo te osebe sem se odločila, da nepreklicno in za vedno NEHAM. Če ne bi imela podpore te osebe, moža (ki sicer še vedno ne dojame, da je šlo tako zares in da NIKOLI, ampak res NIKOLI več ne smem popiti niti požirka) in seveda otrok (še najbolj se držim zaradi njih), bi bila že zdavnaj nazaj v alkoholu, tako globoko sem že zabredla, kljub temu, da se okolici niti najmanj ni sanjalo o moji težavi.

Če se sama sebe spomnim za nazaj, bi se znogirala, tako kot me je znogiral prejšnji partner, ko je videl, v kaj sem se podala.. (pa me je imel strašansko rad, to vem še danes, po ohoho letih). In ja, premišljujem, če me je morda mož POTREBOVAL tako, kot sem bila, da ni ukrepal … da ni udaril z roko po mizi, postavil ultimata ali me preprosto vrgel iz stanovanja… No, v olajševalno okoliščino njemu sodi morda to, da sem med tednom pila v glavnem, ko je bil službeno odsoten (in to je bilo ogromno), tako da mu morda ravno zaradi tega, ker ni bil prisoten, še vedno ni razumljivo …

Ve pa VESTE, VIDITE in ste zraven VSAK DAN!!! Vsak dan zadet partner, a se hecate??? Vsak dan zadet oče, a se hecate??? Imate SVOJO izkušnjo s pijanimi očeti, vaši občutki ob spominih so grozni, grozljivi, a to privoščite svojim otrokom? Istočasno tudi same še vedno podoživljate ENAKE strahove, kot ste jih kot otroci, ko so pijani očetje prihajali domov in niste vedele, kaj bo sledilo … ali si to privoščite?

TOREJ: iz lastnih izkušenj zasvojenke vam svetujem: bodite odločne, udarite po mizi, postavite ULTIMAT. Če že sebe nimate toliko rade, da bi se znebile pijanca (vsi zgornji po mojem so), pa to morate narediti zaradi svojih otrok…

Morda moje pisanje zveni smešno, kako se lahko jaz, bivša pijanka, delam tako pametno … Zato drage moje, ker zelo, zelo dobro vem, da je zasvojenca treba zelo, zelo trdo prijeti, da se ga kaj prime, tistega, ki se ga ne prime, pa vreči iz svojega življenja in še posebej iz življenja otrok. Ni druge!!! Ne pomaga vsakdanje jamranje, žretje, vpitje, sopihanje.

Edino, kar vam bo pomagalo, je vaša ODLOČITEV, ali hočete drugačno življenje – zase in za svoje otroke.

Srečno vsem!

bivša odvisnica, čestitke od srca. Ali mi lahko poveš,če si imela kako krizo? Pri nas doma je tudi šit pa pravi,da je to samo v moji glavi.Da on že ne pije preveč!

Če povem po pravici, sem se zgrozila, ko sem videla, da pravzaprav imam krizo. Sem mislila, da še ni tako hudo, pa je bilo 🙁 Ni bilo sicer belih miši, pa pajki so bili čisto ta pravi :-), sem se pa kakšne dva meseca ponoči zbujala (nisem bila navajena spat brez omame ali vsaj mačka) in že to je bilo precej zoprno 🙂

Daleč najhujše pri prenehanju in tudi zelo nevarno pa je druženje s tistimi, kjer si do sedaj (in vedno) pil. Torej pivska družba. Čeprav sem ženska (in na pogled prav fejst baba, he, he) sem slišala celo žaljivke, kako sem boljša, če sem pod gasom, pri nekaterih pa frisi užaljenosti in podobno… Počutila sem se kot drek in če ne bi v glavi STALNO imela nočem več, nočem več, nočem več, bi zelo hitro popustila… pravzaprav že po dnevu, dveh, saj se okoli mene stalno nekaj pije – razlika je le, da “normalni” po kozarcu dveh znajo nehat, jaz žal tega ne zmorem 🙁

Kar se tiče tega, da tvoj pravi, da je samo v tvoji glavi, da preveč pije: Seveda je samo v tvoji glavi (kje pa naj bo, v riti?). Ampak to je ravno tisto, kar pri vama povzroča problem… Če bi namreč tudi ti mislila, da je njegovo pitje “normalno”, se ne bi oglašala na tem forumu 🙂 In ker partnerska zveza dobro deluje samo tako, da sta oba partnerja zadovoljna, se morata zmeniti tako, da bo obema prav…

Tudi če bi on popil samo kozarec (1 dl) vina po kosilu, pa bi to tebe razžiralo, bi imela problem…

Zato govorim o vaši ODLOČITVI za spremembo, ker s stanjem kot je, niste zadovoljni … Če boste odločno nastopili, imate več možnosti, kot če boste v dvomih, ali nima mogoče celo on prav in pretiravate. Mogoče res, toda to je samo v NJEGOVI glavi in ker vas hoče omajat in omehčat, vas bo stalno poskušal prepričat in prinest okrog, da ni tako hudo, kot si zamišljate…

Zasvojenci smo manipulatorji najhujše vrste. Znamo lagat, skrivat, obljubljat (sebi in drugim), krast (meni sicer ni bilo treba, se pa dobro zavedam, da če bi bila kriza, bi bila sposobna tudi kaj izmaknit)… Pa tudi to sploh ne bi bil problem, če bi partner v tem užival … 🙂 , razen seveda, če bi bili prisotni tudi otroci.

hvala ti za odgovor. On je namreč po 3x tedensko pijan, sploh pa vikendi , ko imamo obiske. Tudi,če pride sosed se napije. Ne morem ga več gledati s kozarcem v roki, ne morem.Včasih pride že iz službe pijan. Tudi padel je že in si pol face podrajsal. Bruhal je tudi (enkrat je pobruhal 4 štuke stolpnice). Sploh ne maram iti z njim nikamor, ker mori ljudi ,da bi pili.Govori na glas, navija muziko na glas, sram me jevsehi,ki to vidijo. Ampak on misli,če drugi dan ne pije (ali ni napit) se ne šteje med pijance..grozno

Lep pozdrav tudi od mene. Sem žena zdravljenega alkoholika in lahko vam povem,da ima gospa odvisnica (bivša) prav. Z alkoholiki je treba res zelo,zelo trdo in odločno. Sama sem od moža odšla z otroci starimi 15,3 IN 2 leti. Povedala sem mu da se vrnem lahko samo takrat ko bo sprejet na zdravljenje. Tako je tudi bilo, sodelovala sem in sedaj že 5 let živimo res dobro življenje. Seveda se je pred tem dogajalo vse kar ve opisujete,od obljub,laži,skrivanja in zanikanja.Ni alkoholika ki vam bo priznal da preveč pije in ne more nehati in skoraj nobeden ne neha piti sam od sebe.Žal jih je treba prisiliti če mislite da je vredno.Jaz sem vedela da je.Pa moj mož ni bil nesramen ali hudoben samo zelo drugačen ko je bil pijan.Vem da se je težko odločiti,dolgo traja da dojameš in dolgo da zbereš pogum,toda splača se verjemite,če ne pa vam je itak bolje brez njih.Nikar naj vas ne peče vest ,da jemljete otrokom očeta,ker v resnici jim dajete boljše življenje.In nikoli naj vas ne bo sram,ker niste ve krive da pijejo.Tudi na csd vam mogoče lahko pomagajo,če nimate kam,pa naj gre on,tudi s policijo če je treba.Niti ne veste kako močne ste,samo samozavest so vam malo pohodili,kajti če ne bi bile močne ,nebi prenašale vsega kar vam možje delajo,to je treba zdržati in čeprav vam kdo reče da ste slabiči to ni res,slabiči so vaši možje.Glave pokonci in poiščite pomoč,to ni sramota,nikoli se ne sramujte,sram je lahko vaše može.Veliko sreče vam želim

http://www.nalijem.si/

Alkoholiki se razvijejo iz tveganih in škodljivih pivcev.
Zdravniško priporočeno pitje alkohola je strokovna napaka.
Tako pravi dr. med. spec.spl. medicine Marko Kolšek v septembrski izdaji Vive.

Mi smo enega našega prijatelja celo leto opozarjali da preveč pije. In ko ti to rečejo drugi študentje v študentskih letih moraš vedeti da pretiravaš. Ampak ne, on je pil dalje in vedno pravil kako sploh ni problem (vam je kaj znano?). Uspeh mu je padel še bolj kot stanje v denarnici. Izposojal si je pri prijateljih, ko mu več niso zaupali pa še pri “čudnih tipih”. Zašel je v dolgove in začeli so ga iskati izterjevalci. Takrat smo mu verjetno naredili največjo uslugo v njegovem življenju. Pustili smo, da ga izterjevalec pretepe, pred nami. Nas je rotil naj mu pomagamo in smo se samo spogledali in smo vsi vedeli, da mislimo isto. Še bolj kot izraz na njegovem obrazu mi je ostal v spominu izraz izterjevalca hehe, ko smo ga obkrožili in se po spogledu umaknili. Ni ga pretepel izterjevalec, pretepel ga je alkohol. Posodili smo mu denar in je odplačal dolgove. Po tistem govorimo o številu piv na leto. In ne samo to, človek je dal celotno življenje na višjo raven. Dosegel je več kot samo nehal piti alkohol.

Tako da teženje kako naj alkoholik neha piti je brez smisla. Dokler boste samo težile se ne bo zgodilo nič! Če si človek noče sam pomagati bo propadel. Družino in prijatelje imamo samo in izključno za podporo, bistvo mora biti v nas samih. Noben se ne more boriti za nas razen nas samih.

Danes težko, jutri še težje!!

Ne morem,da se vam ne bi pridružila in še jaz nekaj dodala v ta mozaik alkoholizma.Groza,da država prav nič ne ukrene v to smer,toliko družin trpi zaradi alkohola po medijih pa še kr veselo reklamirajo alkoholne pijače.Sama trpim tudi vse te finte in fore pijanega moža,ki se mi dobesedno že gravža ko ga vidim.Imama dva otroka 20 in 16 že njima gre ati na živce in me kr naprej sprašujeta kaj mu je.Poskusila sem že in s pogovorom in otroci mu rečejo naj neha pa učasih obljubi da bo zmanjšal,da čist nehal pa ne bo.Tud apstiniral je že tko da ni tri mesce čisto nič pil res da je bil v tem času zamorjen,zatežen pa malenkosten ampak vsaj pijan ni bil,no pol ko je pa spet začel s turnejo se je pa njegovo pitje povečalo,kot,da je moral vse tisto za nazaj dobit not.Tud njegov značaj je ful spremenjen,pa naj še omenim da jemlje tablete proti sladkorni ampak tanka pa vseeno.Omenla sem mu že da bomo šli stran,če ne bo nekaj ukrenil enkrat smo šli za dva tedna,ker je čist zblaznel od pijače pa je ne sam obljubo tud podpisal se je,da ne bo več pil,no to je trajal kak teden dva pol pa spet jovo na novo.Me ženske smo res ne vem no al smo tko naivne al milostljive kr upamo pa upamp,da mogoče nam pa le uspe leta pa minevajo me pa še kr upamo.Na vsak način si mormo priznat,da jih mamo še zmeri rade sam ne takšne kot so zdaj takšnih nismo spoznale pol si pa rečeš kaj pa sebe sej sebe morš met najraj da lahko dobro funkcioniraš tud za otroke.Zdej pa počas razmišljam da mam že tega dovolj in,da moram neki naredit zase,ker sem tud sama živela v družini alkoholika,ki ni samo pil ampak tud tepel mamo in nas otroke.In vsaka moževa pijana poteza mi obudi spomine iz otroštva pa si rečem a moram res to trpet jaz in otroci.Zato pa punce ne smemo se dat me mamo tud pravico do normalnega življenja njim pa če paše in bolj uživajo v alkoholu pa lahko to delajo ne,dabi jim me težile nas pa naj pustijo pri miru.Samo odločit se moramo in vedet kaj hočemo pol bo pa kr samo steklo.Vam še javim kako pa kaj.PA SREČNO!

Vse drage punce in žene, ki ne veste kaj bi.

ALKOHOLIZEM JE BOLEZEN.

ALKOHOLIK JE BOLNIK.

Celotna družina alkoholika je BOLNA.

BOLEZNI JE POTREBNO ZDRAVITI.

Čim prej tem bolje. Najboljši pokazatelj resnosti odvisnosti je – žal – ultimat. Jaz ali alkohol.

Če se odloči za alkohol, je itak jasno, če pa se za partnerja, morajo biti pravila igre strogo določena. Nikoli ne sme biti odstopanj.

In za konec drage dame, če se imate količkaj rade, če imate rade svoje otroke in če otrokom privoščite normalno in boljše življenje – pojdite takoj, ne jutri, STRAN od tistega, ki mu “flaška” pomeni več kot VE in vajini otroci.

Pozdravljena “pametna punca!”

Ne morem si pomagati, da ne bi komentirala na vaše besede:

“Meni je dovolj, da mirno živim, ker me nič več ne prizadene, če ima spet drugo ljubico, ali pride domov nažgan…”

Najbolj sebična izjava, ki jo lahko izreče mati z dvema otrokoma!
Tebi je dovolj, da mirno živiš, čeprav v bistvu le ignoriraš problem, znotraj te pa neizmerno žre. Kako lahko rečes, da te nič več ne prizadene, potem pa tožiš o težavah na forumu? Po tvojih besedah sodeč lahko vidim, da zelo trpiš. In kar je najhuje – otroci še toliko bolj. Ti imaš ob sebi pijanca in dva otroka, ki sta ti nekako za oporo. Sedaj se pa vprašaj koga imajo tvoji otroci? Nikogar! Nimajo ne očeta – ker je pijanec in ne matere – ker dovoli, da otroci odraščajo v takih pogojih in je vsa nesrečna. Gledajo očeta pijanca in zagrenjeno, ubogo mater, ki ji ni več do ničesar. Čeprav so majhni in se še ne zavedajo življenja, zato toliko bolj čutijo.

Vprašajte se, kako je bilo vam, ko ste kot otrok morala dojemati takšno življenje. Kaj niste nikoli očitali materi, da je to trpela, da je dovolila, da imate zaradi tega totalno bedno življenje? Da ni odšla stran, ko se Vi še vsega tega niste zavedala? In tako sploh ne bi vedela, da je bil oče alkoholik, spomin nanj bi bil lepo ohranjen, živela bi mirno življenje in nenazadnje ne bi pristala tudi sama z možem pijancem.
Ker je dokazano, da življenjski vzorec vsak otrok vsrka iz življenja svojih staršev. Se pravi – vi ste imeli očeta pijanca, vaša mati je bila žrtev. In tako se je ta vzorec, ki ste ga kot otrok ob spremljanju alkoholizma vsrkal v vas in ga boste tudi lepo prodala naprej.

Vi ste sedaj v vlogi svoje matere in ste tudi sama “žrtev”, tako kot je bila takrat kao ona.
Zato ne morem razumeti, zakaj se vam pojavlja v glavi sploh vprašanje da bi otrokom vzela očeta. Kaj mogoče vaši otroci sploh imajo očeta? Ste ga takrat imela vi? Ste sedaj srečna ko pogledate nazaj, kakšne starše ste imela? Imate lepe spomine na otroštvo? Kako morete s tem nadaljevati naprej? Enako bo pri vaših otrocih – dokazano 100% – če ne verjamete si preberite še kakšno knjigo o tem. S tem, ko nočete stran in iščete izgovore kako je to težko….boste največ gorja nakopala svojim otrokom. Tudi oni bodo zaradi tega celo življenje nesrečni – najprej zaradi bednega otroštva, nato zaradi bednega življenja. In če slučajno Vi niste nikoli očitala svoji mami, bodo oni verjetno toliko bolj vam. Tako da se boste lahko sovražila do konca življenja. Tako kot vi trpite od zgodnjega otroštva – ker je bila oče pijanec in mati “žrtev” in še sedaj v sedanjem življenju in tako boste trpela tudi na stara leta, ko boste ostala sama. Moža bo itak alkohol pokopal, otroci vas po vsej verjetnosti ne bodo marali, ker vas bodo celo življenje obtoževali, da jim niste hotela omogočiti boljšega življenja.

Pa kaj res ne vidite, da ste sedaj Vi v vlogi vaše matere in igrate žrtev, tako kot je to počela ona? In da ste zaradi tega že od majhnega nesrečna? In da boste enako storila svojim otrokom? Verjetno mislite, da je se je to slučajno zgodilo tudi vam, da ste slučajno naletela na moža pijanca…pa se prekleto motite! Nič ni slučajno! Takšen vzorec, ki ga oddajate, takšnega tudi privabljate k sebi. Vi oddajate vzorec labilne, popustljive, neodločne, zavrte, razočarane, nesrečne ženske, ki privabljajo moške, ki so pijanci – saj lahko samo ob takih ženskah-neodločnih, ubogih, popustljivih- fura z alkoholom naprej. Če bi imel žensko, ki se zna postaviti zase, bi že zdavnaj odletel, ali pa bi prenehal piti.

Konec koncev ni kriv vaš mož – kriva ste sama – ker to mirno brez besed prenašate. Važno, da je vam prav, da se vi ne sekirate…otroci pa….ko jih *****, itak še nič ne vedo, so še majhni… Ampak enkrat ti otroci zrastejo in ne vem komu boste tožili takrat?

Sprijaznite se, da niste VI ŽRTEV, ampak so žrtve VAŠI OTROCI!
Na vas je, da stvari premaknete, ne na njih. Vi lahko pomagate sebi in njim, ne morejo oni, čeprav si želijo oz. bodo enkrat želeli. In prosim ne govorite kako je to težko, ker nimate službe. Službo dobi vsak, ki hoče delat. Mogoče je kdaj treba požreti ponos in iti čistiti, pospravljati, pometati – vsaj služba je, pa čeprav služba čistilke. Lepo vam je napisala primer mati, ko je odšla od moža s TREMI otroki, še čisto majhnimi, pa verjamem da je bilo zelo hudo. Ampak ji je uspelo – otroci so zdravi, ne vedo kakšnega očeta imajo, ni jim treba tega gledat, niti poslušat, odrasli bodo v samozavestne osebe.

V tem primeru pa boste vsi skupaj trpeli in omogočila jim boste nesrečno življenje tudi v prihodnosti. Zatorej se še enkrat vprašajte, kaj bi bila najboljša rešitev? Naj imajo otroci očeta, pa čeprav pijanca in bodo zaradi tega imeli posledice celo življenje – ali naj odraščajo brez očeta, v normalnih pogojih, brez prepirov in pritiskov.

Še vedno ne morem razumeti besed, da nočete otrokom odvzeti očeta? Katerega? Ga sploh imajo? Kolikokrat greste skupaj po nakupih, na piknik, na kakšen izlet??? Verjetno nikoli, tako da ne morete odvzeti otrokom nekaj, kar nikoli niso imeli. Lepše bi jim bilo in pa tudi vam – da ste sami trije, brez zažiralskega faktorja vmes – vašega moža.

Zaradi tega, kar sem napisala se vam ni treba popolnoma nič razburjati, hočem vam samo razjasniti oz. razsvetliti dejansko situacijo in kam vse lahko pripelje vaša nemoč vaše otroke. Zato se zberite, primite se v roke, najdite nekje vašo moč, ki je skrita globoko pod srcem in pomagajte SVOJIM OTROKOM IN SEBI. Pretrgajte ta začaran krog in ne dovolite, da bi bili zaradi vašega očeta nesrečni tudi vaši vnuki.

Razmislite!!!

LP

.

V uredništvu mesečne ženske revije Bella Donna smo se odločili, da bi za naslednjo številko pripravili članek o alkoholizmu v družini, ki pa bi ga radi dopolni tudi z izpovedjo žene alkoholika. Seveda je lahko anonimna. Pa me zanima ali bi bila katera pripravljena deliti svojo zgodbo z ostalimi ženskami in morda kateri, ki je v podobni situaciji s tem tudi pomagati?

Kontakt: [email protected]

Sem žena alkoholika že 40 let. Kaj sem? NULA, POPOLNA NULA. Pustila sem, da je žrl, hodil domov zjutraj ali po več dneh. Maltretiral otroke in mene. Porabil vso plačo zase. Vse si je dovolil, jaz pa nič. Jokala sem, žrla tablete za živce, pri 60 sem razvalina. Ne morem se pogledati v ogledalo, tako me je sram. Ne znam se postaviti zase in bolj me je sram, da bi bila ločenka, kot pa to, da smo z otroci uničeni. VSI. Sem tipičen primer ženske, ki je kriva, da ima moža pijanca. Kakšen je pa on? Vesel, lepo mladostno izgleda. Torej, alkohol je škodljiv samo za družinske člane, če ga ne znajo sprejeti. Če jokaš in trpiš in nič ne narediš pa škoduje ženi in otrokom.
Tisto o enem pivu je bla-bla. Alkohol se ne pije, če nisi pijanec – odvisnik.
V naši družbi je toliko tolerance za odvisnike, da mi je že kar slabo. Verjetno to toleranco omogočajo pridelovalci in preprodajalci alkohola in drugih drog. On je veseljak, žena pa je tečna, smotana baba, ki mu še malo veselja ne dovoli.
Tako drage prijateljice, kar imejmo jih še naprej. Moški je božji blagoslov. Če ga ena da na hladno že pet drugih za njim taca, četudi je alkoholik.
Pa lep pozdrav.