Res je kar ste zapisali … Tudi jaz sem imela pred casom fanta , za katerega pa bi rekla da je bil zelo narcisoiden in egoisticen brez moznosti empatije…vsi moji prijatelji so bili niko in nista …tudi jaz sem bila vse zivo … le on je bil nekdo … vse mogocni lev , zmagovalec itd ..nevem po cem se je tako cenil … solo je delal srednjo elektro , vse zivljenje je zivel na racun bivse , ki jo je tudi manipoliral in celo parazitiral od nje je bil celo financo odvisen in ni odnehal tudi , ko se je oseba zelela porociti z drugim. kar pa se ni zgodilo, ker je imel fant 14 dni pred najavleno poroko nesreco in ga je povozil coven ….. vse skupaj se je dogajalo kot v mori in za vse sem bila kriva jaz …in vse najslabse …. dokler me niso prijatelji zaceli opozarjati na manipulatorje in manipulacije …. prej sploh nisem vedala kaj ta beseda ponemi in kdo so to …. sem zivela v naivnem prepricanju , da so vsi ljudje dobri in zelijo dobro ostalim …. manipulatorji pa so verjetno leni ljudje , ki bi radi skozi zivljenje prisli brez dela in na racun svojih obracanj ter manipolacij ziveli na racun drugih …. po nesreci , sem se ustrasila in se resno oddaljila od te osebe …. nasel si je ze mlajso in novo zrtev … se vedno pa ni sel vstran od svoje prve bivse od katere je tudi materijalno odvisen …. ona ima drugega partnerja … mi je pa cudno , da se od tega manipulatorja cisto ne odmakne … kljub temu …da je imel njen bivsi nesreco … in da se okoli tega nabira res veliko negativne energije , stalna obtozevanja in scuvanje ene oseb proti drugi …. res je grozno ko enkrat prides ven in se resis iz krempljev manipulatorja … nehajo pa takrat ko jih razkrinkas ali v tebi vec ne vidijo nikakesrnih koristi ali pa te vec ne morejo custveno prizadeti ….. seveda pa vedno udarjajo na tvoje sibke tocke …. in ce je ne najdejo ali jim je ne pokazes vec … potem so zacudeni ….najdejo tvojo sibko tocko in te okoli nje vrtijo kot plesalko na drogu … treba se je pomiriti in se posvetovati , poiskati nasvet svetovalca kako ravnati s taksnimi osebami …. najprej pa je potrebno ODPRETI OCI in ugotoviti , da si v rokah brezcutnega manipulatorja , ki bo naredil vse za dosego svojega cilja … sel bo tako dalec , da te bo zelel celo toziti , ker ga zelis zapustiti , ceprav nikoli nista bila porocena … in pa seveda te bo preko prijateljev hotel zasledovati in ohranjati stik s teboj , ker te je mozno vrteti in dokler te je mozno , ker se tako oseba z MOM pri tem zelo dobro pocuti in se pocuti sam pri sebi mocnega … sami s seboj so zelo tesko , ker nimajo koga vrteti in manipulirati in se njohv ego nima s cim hraniti … hranijo se s ponizevanji in z lazmi in s tem , da ti skodijo in potem se hranijo s tvojo bolecino … VSO SRECO ZRTVAM MANIPULACIJE …

Moje mnenje je, da “oni” v resnici vidijo svet drugače, kot “ostali”. Jaz imam izkušnjo z partnerjem…
Po mojih izkušnjah so vsi okrog njega, potencialni sovražniki, ki mu partnerja “odvzemajo”, pa naj bodo to otroci, partnerjevi starši oz. sorodniki, partnerjevi prijatelji, služba, hobiji,…
In ker nimajo vpliva na njih, se lotijo manipulirat partnerja. Zahtevajo 100 % pozornost, strežbo, da jim bereš misli in še več,… z eno besedo suženjstvo. In ko to dosežejo gredo dalje in zahtevajo, da razmišljaš, deluješ, ješ, piješ, se zanimaš za, …vse, kar se njim zdi sprejemljivo. Hkrati pa svoje travme, ki so lahko v vezi s čemerkoli “čistijo” z psihičnim in fizičnim nasiljem, spet nad partnerjem. To njih razbremeni teže njihovih bremen. Po izpadih se počutijo bolje in oni gredo z življenjem dalje, kot da se ni nič zgodilo, partnerji pa si celijo rane še mesece, leta….
Ves čas pa so prepričani, da oni dajejo več kot partner, ki je nehvaležen in izkoriščevalski (milo rečeno).

Meguljica dober opis MOM-a. Tudi moj bivši dolgoletni partner je bil toçno tak kot opisuješ. Zraven je bil še alkohol, varanja, manipulacije, 100 kontrola nad mano, stalno sem bila za vse kriva jaz, žaljenje, zaničevanje, tihi dnevi, metanja iz stanovanja sredi noči, čez nekaj dni pa kot da se ni nič zgodilo. Sebe poveličuje v nebo, mi smo vsi nule za njega ljudje brez IQ. Znašal se je nad otroci, jih žalil, jim jemal stvari. Saj to še vedno poskuša, ampak smo mu vsi postavili meje. Znaša se nad svojimi podrejenimi, odpušča jih kot za stavo brez kakršne koli slabe vesti, skratka vsi smo se ga in se ga še vedno bojimo. Upam, da ga bo kdo ustavil, ker uničuje vse pred seboj, naše duše je tako poškodoval, da bomo potrebovali leta in leta, pa še se ne bodo zacelile.

Najprej en velik BRAVO vsem, ki smo pri sebi uspele toliko “poštimati v glavi”, da smo prepoznale, da je odnos s takšno osebo nenormalen ter škodljiv za nas in otroke. Ko to ugotoviš oziroma uvidiš sam pri sebi je po mojem mnenju narejen največji korak. Nato sledijo ostali koraki, ki pa vsekakor niso lahki. Po prebiranju literature na to temo (tudi tuje) in na podlagi doživljanj v odnosu (razmerju) se ti vedno bolj začne svitati, da s takšno osebo ni mogoče živeti, ker te dobesedno uničuje. S takšno osebo se sploh ni možno konstruktivno pogovarjati in reševati težave. S takšno osebo samo še toneš in toneš pa naj ti v času, ko se želiš postaviti zase še tako govori, da te ljubi in, da bo vse drugače…..bla…bla…
Menim tudi, da manipulator točno ve, da manipulira. Zakaj? V glavi ima pripravljenih 1000 odgovorov in pojasnjevanj, ki se jih posluži v času, kadar začuti kanček možnosti, da se “ljubljena” oseba lahko od njega umakne. Ti odgovori znajo biti precej logični osebi, ki je že tako ranjena in brez samozavesti, da ji predstavljajo rešilno bilko, ki se jo lahko oprime.
Moj bivši je v “mirnem času” neprestano nekaj tuhtal, kar se je videlo v njegovi zamaknjenosti, nezainteresiranosti. Prepričana sem, da ko je “buljil” v televizor ni gledal filma ampak tuhtal načine, kako bo “porihtal svari”, ki so mu uhajale izpod nadzora. V neki določeni situaciji v zvezi z nekim problemom, ki se sicer ni tikal najinega odnosa, mi je celo rekel: “če pa ga jaz ne bom prepričal, potem ga ne bo nihče!”. Kakorkoli točno vedo in se zavedajo, da manipulirajo, nato so celo ponosni, kot na neko posebno zmožnost, ki jo imajo. In ne si mislit, da jim je kaj žal. Ni jim. Še tisti mali kanček vesti, ki se jim oglasi po določenem travmatičnem dogodku, ki nam ga zadajo potisnejo z mislijo v stilu: če se ne bi tako obnašala, tega ne bi bilo oziroma kazen mora bit vzgojna, da bo za naslednjič vedela….In tako jim pri mnogih dolgo, dolgo časa uspeva, ker naslednjič se odmakneš v podobnem primeru in jim tako rekoč daš prav. S tem se nahranijo, ker pa takšna hrana ne traja dolgo, kmalu najdejo kaj drugega, kjer te spet lahko razvrednotijo in tako naprej in tako naprej. Pri partnericah totalno brez samozavesti to lahko uspeva v nedogled. Saj one v tem času popuščajo, da bi umirile odnos, se sklicujejo na to, da ga imajo rade, da ga bodo spremenile (oziroma se bo sam, saj tako pravi) in nastala bo pravljica. Najbolj žalostno pri tem pa je, da postanejo živčne razvaline (kasneje imajo tudi zdravstvene težave) in, če so poleg še otroci, ki vse to gledajo in doživljajo le-ti prevzamejo obnašanje očeta in mame. To pa nikakor ni zdrava popotnica za njihovo življenje.
Tako da: JA, MANIPULATOR VE, DA MANIPULIRA, ampak manipulira le s tistimi, ki mu to dovolijo, z drugimi mu tudi na misel ne pride, ker si ne upa.

Ta opis me zbode v oči ker imam jaz doma isto. Rabim vašo pomoč. Vse vidim da ste iz zveze odšle. ok ste se rešile super. Jaz še vstrajam zakaj? Z mojim odhodom preidem na črno listo. To pomeni da me bo pljuvala in blatila otrokom ki bodo verjeli saj kot vemo so neverjetni manipulatorji. Naredim napako tako ali drugačno ona bo to izkoristila do onemoglosti da obrne otroke proti meni.
Obenem pa se že pojavljajo vzorci da ti napadi prehajajo na otroke. Če jaz grem – bojim se da sodišče ne bo dodelilo otrok k meni saj materialno je priskrbljena ostalo pa sodišče ponavadi ne zanima edino če je vmes droga ali alkohol. Kako ravnati da to blažiti. Si ne predstavljam kaj bo z otroci če bo ves gnev ki ga v tistem trenutku premore stresla na otroke ker mene ne bo zraven da bi ga name ?
Ali je za to pomoč ali je res rešitev samo odhod.
Pa osebno mislim da če si 100x dopoveste da ste ok a če vam to nekdo ruši vsak dan in podira svet da resnično dvomiš vase – pri sebi opažam da sem toliko pod vplivom da počasi ne verjamem oz zaupam ljude. V vseh dejanjih iščem kaj je zadaj, zakaj oseba s katerim imam kontakt tako govori – se pravi prenašam moj odnos z ženo na zunanji svet . Vam povem ni prijetno

se strinjam s teboj in vem, da ni prijetno. Ampak tako je oziroma tako je zdaj. Odločitev je na tebi ali bo ostalo tako kot zdaj, morda bo še slabše ali pa bo kdaj bolje.
Tudi otroci trpijo že zdaj. Tudi če niso priča stresanju gneva nate, so priča tvojem razpoloženju pred ali po tem. Otroci čutijo, tudi če ne vidijo in slišijo teh dram, če so poleg pa še toliko huje.
Kar se tiče skrbništva otrok v primeru razhoda je zadeva res malo bolj zapletena pa vendar. Gotovo bo v začetku težko (kot praviš boš verjetno res na črni listi pri otrocih), sčasoma pa se bodo zadeve umirile. Kot skrben starš boš imel stike z njimi in sčasoma bodo otroci sami občutili, kje se dogaja “drama”. Ali pri mami ali pri očetu. Pravim sčasoma, ker gre to zelo počasi. Ampak gre. Ko bodo odrasli pa ti bodo verjetno hvaležni, da so imeli vsaj enega starša, ki je bil “normalen”. No, ne vem, o tem ti bodo znali bolje svetovati otroci mejnih staršev.
Strinjam se tudi s tem, ko praviš, da ne glede, da si dopoveduješ da si ti OK ob dnevnem “bombardiranju” z lahkoto padaš pod vpliv tudi, če se tega otepaš. Tako to je v odnosu z mejnim in to vedo vsi, ki so ga kdaj doživeli. Zato se zaradi tega ne počuti krivega.
Moje mnenje je, da je rešitev zate in tudi za otroke samo odhod. Glavo pokonci. Čisto za vse obstaja rešitev, če jo začneš iskat.

Neznani MOM, tudi jaz sem trenutno v težki fazi življenja,pa vendar ti bom napisala nekaj besed.
Trenutno sem v fazi ločitve, premoženje imava razdeljeno, otroka sta študenta, konec leta se selim na svoje.
Kar se tiče otrok je vedno najhuje, ker si enostavno ne želiš, da bi jih prizadel. Ampak brez tega ne gre. Tudi moja dva sta nekako razdvojena, prestrašena….ni jima všeč, da se z možem ločujeva…po svoje pa razumeta situacijo. Hči mi je rekla,da razume in mene in njega, pa vendar……z njima se poskušam pogovoriti na način, da je tako zame najbolje in da se ne rabita opredeliti na nobeno stran ampak da sprejmeta situacijo takšno kot je. Mož je trenutno dosti bolj prizadet od mene, kar otrokoma tudi ni najbolj jasno.Mož sedaj joče, hoče narediti vse, kar se še da, z nami je celo več kot kadarkoli prej….s to razliko, da jaz sedaj vem, da je to samo igra. Seveda je otrokom hudo, ko ga gledata tako prizadetega…
Jaz sem pristala na črni listi kompletne žlahte. Pa me za druge ne bi motilo, pravzaprav sem to tudi pričakovala. Nisem pa pričakovala, da se bodo moji starši obrnili proti meni in to zelo, zelo….s tem skušajo vplivati tudi na otroka.
Ko sedaj delam pregled celotnega življenja, vidim, da so vsi moji vzorci iz otroštva in da sem imela starša, ki sta po mojem oba pacienta. Njuno ljubezen in naklonjenost sem si kupovala s pridnostjo, ubogljivostjo, potrpežljivostjo….oče se je pogovarjal z menoj samo takrat, ko je bil pijan, drugače pa same obveznosti in 100% podrejenost.
V glavnem, s spremembo samega sebe se veliko ljudi v tvoji bližini počuti ogrožene, ker nič več ne funkcionira tako, kot so bili navajeni. Živijo svoje življenje, čeprav nesrečno in to pričakujejo tudi od tebe.
Jaz pravim tako, čas bo naredil svoje. In pri tebi in pri tvojih otrocih. Predvsem pa se poglabljaj v sebe in kmalu boš spoznal, kje tiči bistvo…navsezadnje si zašel na to stran, ta forum….marsikdaj boš pošteno presenečen, ko se ti bodo odprle oči in boš situacijo videl z druge perspektive.
Kar pogumno naprej,

Vilinka

Neznani MOM, tudi jaz ne morem mimo tvojega zapisa… Če bi imela čarobno palico… In ne, nisem še ven iz razmerja, tudi jaz sem na fronti…

Žal ti lahko le napišem (čeprav to ne sodi ravno na ta forum), kaj sem se naučila glede otrok, ko sem se ločevala jaz in drugi v moji okolici. Kot prvo, je odvisno koliko so otroci stari. Če so dovolj stari lahko sami izrazijo željo, pri kom bodo živeli in to se upošteva (ali pa ne). Če so otroci mlajši pa so vpleteni CSD, sodišče in izvedenci psihologi (lahko tudi policija).
Preden narediš odločilni korak je bolje imeti dokaze: zvočni posnetki, točni zapisi dogodkov (datum, ura, točen opis,…), fotografije, video posnetki, priče,…čez eno,dve ali tri leta, ko bo obravnava, spomin zelo zbledi.
Če en starš odide je bolje, da otroke takoj vzame s seboj, sicer ti sodniki niso naklonjeni…češ, če je tako hudo, zakaj ste mu/ji jih pustili …

Drži se tega foruma saj tako nisi sam v tej bedi. Naša (svojci) napaka je tudi, da se sramujemo, ker pustimo, da tako zelo slabo ravnajo z nami a mi jih z molkom ščitimo, jim kljub maltretiranju stalno odpuščamo in jih še vedno imamo radi. Potlačimo ves svoj ponos za upanje, da bo bolje, da bodo spregledali, videli, dojeli in prav zato se skrivamo za izmišljenimi imeni na forumih.

Drži se!

“Tako da: JA, MANIPULATOR VE, DA MANIPULIRA, ampak manipulira le s tistimi, ki mu to dovolijo, z drugimi mu tudi na misel ne pride, ker si ne upa.”

“Kakorkoli točno vedo in se zavedajo, da manipulirajo, nato so celo ponosni, kot na neko posebno zmožnost, ki jo imajo. In ne si mislit, da jim je kaj žal. Ni jim. Še tisti mali kanček vesti, ki se jim oglasi po določenem travmatičnem dogodku, ki nam ga zadajo potisnejo z mislijo v stilu: če se ne bi tako obnašala, tega ne bi bilo oziroma kazen mora bit vzgojna, da bo za naslednjič vedela….In tako jim pri mnogih dolgo, dolgo časa uspeva, ker naslednjič se odmakneš v podobnem primeru in jim tako rekoč daš prav. S tem se nahranijo, ker pa takšna hrana ne traja dolgo, kmalu najdejo kaj drugega, kjer te spet lahko razvrednotijo in tako naprej in tako naprej.”

Ne morem verjeti, da obstaja takšna podobnost med tebi osebami. Pravkar sem se enega takšnega uspešno rešila za vedno, in hvala bogu, da sem poslušala intuicijo, in prekinila takšen nekajmesečni odnos brez posledic.

zdravo izobraženka,

praviš, da si se ga pred kratkim znebila za vedno….
Samo v opozorilo; nekajmesečni odnos lahko pomeni, da se je tudi on malce navezal nate (si mu odgovarjala oziroma “pasala”), sicer ne bi bil s teboj nekaj mesecev ampak bi se odmaknil že prej.
Iz tega razloga se zna slej ko prej spet pojaviti. Moj bivši še kar vztraja z SMS-i pa je od najinega razhoda minilo že kar precej časa. Ne sicer vsak dan ampak na teden ali mesec ali dva (predvidevam, da takrat, ko ima kakšne kritične trenutke s kakšno drugo, ki mu “paše” oziroma se dolgočasi). Ko ima takšen dan jih pošlje tudi po 20 na dan. S tem, da mu ne odgovorim niti na enega. Začnejo se po navadi s “kako si?”. Potem pa razne sicer čisto prijazne ali pa srce parajoče nebuloze.
Tako, da te ne bo presenetilo. Prebrala sem, da je najboljši odgovor ignoriranje (best answer is no answer), potem počasi prenehajo.
Več o tem na http://gettinbetter.com/articles.html.
Poleg tega foruma so članki na tej strani meni odprli oči.

Pozdrav,

Pozdravljena čvrsto na nogah,

seveda si imela prav, pisari in klicari neumorno. Seveda se nisem odzivala na ves ta teror.
Me je kar presenetilo, ampak kot si mi dejala, naj me ne, ampak me je vseeno, res nimajo vesti te pošasti,…

Izobraženka,

če verjameš ali ne. Po nekajletnem zakonu sem pred 4-imi meseci odšla iz skupnega bivališča. Pobrala vse svoje stvari, vrnila ključe in zaloputnila vrat, res zaloputnila, ne samo metaforično. Neodgovorjenih klicev v stotine, smsov približno isto. Niti na enega nisem odgovorila. Kot, da sem se udrla v zemljo.
In pride včeraj na naslov mojega prejšnjega bivališča pismo, ki bi bilo lahko podlaga za scenarij kakšne srceparajoče mehiške nadaljevanke…..”minili so štirje meseci od kar si odšla brez besed, brez slovesa……na vprašujoče poglede znancev in prijateljev zakaj si odšla, nimam odgovora…..pridružil sem se DNK, ne pijem več alkohola…..vse na tvojo željo……daj bodi vsaj toliko fer pa me pokliči, ker brez tebe je moje življenje prazno…..stopi iz svojih trmastih čevljev”. Na koncu pisanja pa me povabi za konec meseca na vikend paket v toplice. SIC!!!! Pa kdo me bo še kdaj prepričal, da manipulator ne ve, da manipulira. Še kako dobro ve.
In tako dalje enih pet listov.

Pravkar berem zanimivo knjigo Matica Munca Nemoč nasilje. V poglavju o družinskem nasilju (ni nujno, da je povzročitelj MOM) bi izpostavila eno njegovo tezo: vsak nasilnež je svojo žrtev oz. oškodovanca/ko dresiral po svoje. Ko se je le-ta končno odločila in ga zapustila, poskuša vse, da bi jo dobil nazaj. Vse to so le poskusi, če morda dresura še “deluje”. Ne predajo se zlepa.

Saj na samem začetku, te klici, sms in kakšno pismo še vznemiri, potem pa vedno manj. Popolna ignoranca je najboljše zdravilo. Seveda, če imaš otroke z njim je to skoraj nemogoče. Postavljanje meja, pa je zelo utrujajoče.

izobraženka,
v kolikor meniš, da je tvoja odločitev glede konca razmerja zate najboljša varianta, je edini način popolna ignoranca, da se ga res znebiš za vedno. Pri tem pa je potrebno veliko volje in vztrajanja. Dejstvo je, da le tako postaneš sčasoma nezanimiv, saj jim nehaš “pasat”, ker od tebe ne dobijo ničesar, da bi v tistem trenutku zapolnili svojo praznino. Njim je v tistem trenutku v bistvu vseeno kakšen odgovor dobijo ali prijazen ali jezen ali kakršen koli drug, važno jim je le to, da se javiš – odgovoriš. S tem se lahko potem malo napolnijo. Če pa odgovoriš in začutijo, da ti ni čisto vseeno, se zelo hitro spremeni tudi njihov način komunikacije iz lepega (“pogrešam te…rad te imam…nate mislim vsak dan….”) v malo manj lepega (“….vse bova rešila, samo ne bit tako konfliktna……pa kaj bi ti?…ljubim te ampak ti si tako butasta, da se ti ne da dopovedat……”) vmes pa na kakšno naše vprašanje ignoranca z njihove strani itd., itd.. V bistvu postane vse še slabše, saj te “kaznujejo” še za to, ker si jih pustil. Torej, manipuliranje na veliko, vse za dosego njihovega cilja-napolniti praznino v sebi in spet pridobiti moč nad nami.
Če pa zadevo ignoriraš, si pa po vsakem njihovem poskusu kontaktiranja, vedno bolj ponosen nase, da nisi spet podlegel.

meriva,
ko sem brala tvoje vrstice mi je šlo kar na smeh ob navedbah stavkov v pismu. Zelo so podobni tistim, ki sem jih preko sms-ov dobila servirane:……….”OK naj bo po tvoje….ti povej, kaj želiš…..pa vrzi svojo trmo že enkrat čez balkon…..a imaš to moč, da se vidiva…ljubim te…..bova šla za vikend na morje……” in po najmanj desetem njegovem sms-u brez mojega odgovora se je nadaljevalo v temle slogu…..”a f….., da se ne moreš oglasit?”
Tu se človek pač ni več mogel zadrževati in kazati masko lepega obraza, ker ni nič dosegel pa je spet na dan prišla njegova prvinskost in manipuliranje.