O, hvala za odgovore in pojasnila!
lp

Kam pa sodijo tisti, ki smo jim včasih rekli pasivno-agresivni? Ali ni tudi to neka vrsta MOM?

Pasivno agresivno obnašanje ( z najbolj nedolžnim izrazom na obrazu početi stvari, ki drugega spravijo ob živce ali pa mu celo škodujejo..) je lahko pomemben del repertuarja nekoga, ki ima MOM, vendar je za to, da ima nekod mejno osebnostno motnjo ali njene značajskelje poteze potrebno še nekaj drugih kriterijev.

Za osebnostne motnje na splošno velja da gre za:
– dolgotrajen vzorec notranjega doživljanje in vedenja, ki precej odstopa od od pričakovanj posameznikovega okolja
– da je vedenje bolj ali manj isto in da se ga zelo težko spreminja
– da takšno vedenje traja že dolgo
– da vodi to vedenje v težavne odnose z drugimi

Za MOM pa po ameriški klasifikaciji velja, da ga ima tisti ki izpolnjuje vsaj 5 od 9 kriterijev:

– mrzlični poskusi, da bi se izognili resničnemu ali namišljenemu zapuščanju. Takšna osebna bo storila vse, da bo svojega bližnjega priklenila nase – zlepa ali zgrda, dostikrat bo odreagirala zelo burno in nepredvidljivo na povsem običajne dogodke, zaradi strahu, da bo izgubila odnos ali nadzor nad njim.

– vzorec nestabilnih in intenzivnih medosebnih odnosov, za katere velja, da nihajo od idelaliziranja drugih, do njihovega popolnega razvrednotenja – lahko si zgolj idealen in popolen ali pa hudoben ( če izpoljnjuješ njihove potrebe se najboljši, popolen, idealen, če ne si hudoben, zli…na tak način delijo posamezne osebe ali pa eno osebo doživljajo enkrat tako drugič drugače

– impulzivnost na področjih, ki so potencialno samouničevalni ( prekomerno zapravljanje, hranjenje, lahkomislelna vožnja,menjava partnerjev, spuščanje v situacije, ki so za njih nevarne, ne skrbijo za nujne medicinske zadeve ali druge nujne stvari…)

– Ponavaljjoče se samomorilno vedenje, geste, grožnje ali sampoškodvanje ( nekateri zgolj počnejo stvari , ki jih lahko zelo ogrožajo , drugi grozijo s samomorom, da bi dosegli svoje, nekateri ga celo poskušajo storiti ( zgolj kot grožnjo), nateri ga tudi storijo, nekateri se samopoškodujejo…

– čustvena nestabilnost, ki je posledica reaktvnosti razpoloženja. ( čustvena nihanja, čustvena eksplozivnost tudi zaradi majhnih stvari, tesnobnost, razražljivost…)

– kronični občutki praznine ( imajo težave s svojo samopodobo in identiteto, občutek, da jih ni, da ne obstajajo, spreminjajo svojo podobo, vednje, čustvovanje glede na to, s kom so…)

– neustrezna jeza oz težave pri kontroliranju jeze ( izbruhi besa, včasih zaradi povsem nepomembnih stvari, neprestana jeza..)

– začasne s stresom povezane ideacije ali disociativni simptomi (kadar so v situacijah, ki jih ne zmorejo, se lahko za kratek čas obnašajo povsem psihotično, so lahko totalno odmaknjeni, nekateri se potem sploh ne spomnijo, kaj se je dogajalo..

Potem je tu treba upoštevat še…

– nizko funkcionalne mom – ves čas v različnih težavah, ponavadi redni uporabniki socialnih storitev, zelo odvisni od drugih, težave v socilanih stikih…pogosto se znajdejo tudi v medicinskih inštitucijah zaradi drugih težav ( depresije, samopoškodovanja, anksioznosti..)

– srednje funkcionalni – nekako zmorajo delovati v družbi, vendar so ponavadi na slabših delovnih mestih, kot so sposobni, nekako uspejo dati vtis, da zmorejo, čeprav to počnejo le s težavo, njihove probleme zaznavajo ponavadi zgolj bližnji

– visoko funkcionalni – ponavadi izjemno inteligentni in uspešni, šarmantni, na dobrih pozicijah, zelo egocentrični in še bolj narcisoidni, kot nizko in srednje funkcionalni, v domačem okolju pa lahko prave pošaste – sindrom Jekll and Hyda.

Storkovnjaki najhitreje prepoznajo zgolj nizkofunkiconalne, s srednjimi in visokimi imajo težave, saj zlaha prepričajo druge ( celo strokovnjake) da z njimi ni nič narobe ( tudi sami so ponavadi prepričani, da je za vse njihove težave kriva okolica, ne oni sami)

To je res zelo na grobo….je bolje prebrati knjigo ( Ne stopajte več po prstih, Randi Kreger, Paul T Mason) , kjer to prikažejo s primeri.

Malce dolg odgovor….vendar je morda dobro, da ne zamenjujemo vsakega težavnega obnašanja z MOM.

Pozdravljeni

Iščem osebo ki bi mi pomagala, morda ima kdo podobne izkušnje.. Po petih letih sem odšla od partnerja. V času veze sem rodila 2 sina. Starejši bo kmalu dopolnil 6 let, mlajši šteje komaj 10 mesecev. Vzela sem otroka in odšla ker nisem zdržala več takšnega življenja. Trudila sem se, vztrajala, prosila, rotila, vse. Nič ni zaleglo. V vezi je prevladoval alkohol, droge, izhodi, laži, skrivalnice. Vsakega lepega dne ali trenutka sem se oklepala z vsemi štirimi. Verjela sem da bo nekega dne lepo in da bo to trajalo. Zares sem si želela lepega družinskega življenja, ker sama izhajam iz razdrte družine. Nisem želela več vztrajati, ker vem kakšne posledice to lahko pusti na človeku, sploh pa na otrocih. Od mojega odhoda je 7 mesecev. V tem času sem zaživela z novim partnerjem. Je čudovit, ljubeč, skrben, pomaga mi pri vseh opravilih, otroka je sprejel, še več kot to; skrbi zanju, mlajšega previja, hrani, ujčka, s starejšim sinom se veliko pogovarja, šali, skratka, človek ki je prinesel veliko sonca v moje življenje in življenje otrok. Težava je v tem, da se bivši, odkar sem šla, obnaša kot najhujši manipulator na svetu. Vse kar sem in kar dobrega delam, je grdo. Blati moje ime vsem bližnjim, razglaša da sem slaba mama, da sem lena ipd (seveda so to pričakovane reakcije), najhuje je to, da si je pričel z manipulacijo “lastiti” otroka. Oba. Ker je mlajši še dojenček, sem predlagala občasne stike da se otrok privadi njegove bližine. Prišlo je do tega da ga vzame s seboj na morje za 7 dni. Ja, vem kaj boste rekli, “Zakaj si mu ga pa dala”. Vem da ima svoje pravice kot starš. Ni pa prav da otroka uporablja kot orožje. Vse termine za morje je izsilil in mi jih zaupal zadnji trenutek. Starejšega sina mi ne da na telefon ko kličem in želim slišati njegov glas. Telefon zvoni v prazno. O mojem zdajšnjem partnerju grdo govori in ga blati pred sinom. Teh stvari je na tisoče in včasih bi najraje kričala od “duševne bolečine”. Na CSD ne storijo nič in ga hvalijo če se udeleži razgovora. Zakaj mu ne dajo diplome in mu čestitajo?? Sama sem že čisto na koncu z živci. Živim za oba otroka, obožujem ju. Vse bi naredila za njiju. On ne. To je le krinka za druge. Fasada. Utrujena sem od njegove manipulacije, ker dobro ve da sta otroka moja šibka točka in ju uporablja kot “orožje” med nama. Nihče ne stori ničesar. Trudim se da bi se uspela izviti iz njegovih manipulatorskih krempljev. Po pravici povedano, sovražim ga.
Čakam na obravnavo, želim si da se bo vse izšlo v korist otrok, da ne bi trpela ne otroka, ne jaz. Manipulator ne trpi, on uživa v tem.

lp

pozdrav, uporabnica,

moj bivši z otrokom dela identično, izsiljuje dopust, stike, grozi, sploh ne pove, kam gre in otroku ne dovoli telefonirati … in še in še in kar je najhuje z njim manipulira, ga ščuva proti meni, se mu laže, ga slepi z obljubami in kupuje ter ga skuša zvleči na svojo stran, da bi se dete odvrnilo od mene in bi me tako prizadel, ker živim samo še za svojega otroka, vse ostalo mi je že davno vzel in obrnil prijatelje proti meni.
ne vem, kaj naj ti drugega svetujem, kot bodi močna, zdrži do obravnave, tam poudari vse in moli, da te sodnik sliši in razume. csd, policija, larifari, moj bivši je mene prijavil na policiji, socialna delavka se je pa cedila nad njim, kako zelo je pameten in prizadeven, brezveze!

in pogovarjaj se s svojimi otroki, vsak s ta velikim, no … kaj drugega ti ne preostane. stike z njimi bo imel, pa če se na glavo postaviš, ščuval ju bo, oba, na tebi je edino, da jima nudiš varnost, oporo, razumevanje in si tam, kadarkoli te potrebujeta in ju potolažiš, ko se jima bo sesula iluzija o očetu in bosta spoznala, kaka pošast je.

meni je najbolj grozno, ko mi vsi, od strokovnih delavcev, terapevtov do odvetnika govorijo, da nič kaj dosti drugega ne morem storiti. da stikov ne morem preprečiti, ne morem stati med njima in ne morem zaščititi lastnega otroka pred temi zlorabami. pa bi storila VSE! in me vse skupaj zelo zelo boli.
morda bo pa kaka druga z več izkušnjami in daljšo potjo za sabo povedala kaj več in pametneje 🙂

drži se.
lpL

Lunali vidiš koliko nas je s podobno/identično zgodbo. Morda bi se lahko slišali po telefonu ali pa mi pošlji mail na privat. Se mi zdi da bi se lahko veliko pogovarjali o tem. Morda si lahko pomagava?

hvala

ok ženske, kaj pa če bi se ve dobile s temi bivšimi možmi pa NJIM povedale kaj vas mori, predvsem dale poudarek, da on otroke zlorablja s tem in jim škoduje, ne vam!!!

ker imam občutek, vsaj tako se bere,da ko se z bivšimi vidite / slišite, ste pa tiho pa kimate…
jaz vem da bi kar vpila in plozala to, samo da bi poštekal, da tamalim dela škodo!

nobena policija in csd ne more spremenit njegovih dejanj.
ve ste si takšne “izbrale”, tako da je na vas in na bivših da jim vbijete v glavo kakšno škodo delajo, csd in policija to ne more.

Res Melaniaa?? Bom poiskusila še 1001. dopovedati bivšemu kaj je prav in kaj narobe. Morda bo tokrat poslušal in končno dojel da je ravnal napačno.

Na forumih se najdejo sorodne duše ki trpijo zaradi takšnih in podobnih situacij in se potem en drugemu lažje izpovejo in izkašljajo.

In če bi človek lahko v življenju zares izbiral potem bi si jaz, če bi zagotovo vedela za 20 let v naprej, izbrala Johnny Deppa in bi živela srečno do konca svojih dni na Alaski in imela kopico otrok.

Človek ne more vedeti kakšno bo življenje z izbrancem, zato z njim živiš, si ustvariš družino ipd. Koliko je neuspelih družin in koliko razpadlih zvez (ogromno kajne).

In dokler sama nisi v takšni situaciji, ne govori kaj bi ti storila, verjemi, NI tako enostavno

lp

…z njimi se ne da pogovarjati. In to je to.

viviana

Že, samo se vprašaš potem čemu vztrajanje, če pa je bil alkohol, droge, laži… in zakaj dva otroka, če si pa vedela kakšen je. Veste kaj ženske, oprostite, ampak včasih se pa le preveč delate žrtve, pa govorite kar hočete, ampak povem kar je res.
Ženska ve kakšen je (ne leti na nobeno tukaj,ampak na sploh) a ima z njim kopico otrok…
In vem da se bo Viviana strinjala z menoj.
UPORabnica, sina ti bo čisto uničil, če sta slučajno pred njim imela kalvarije, ker bo po očetu povzel te grde vzorce vedenja do žensk, ker se v ranem otroštvu ustvarijo “rane” za celo življenje. ne bo ne tebe spoštoval, kaj šele druge ženske, ker ga bo stalno filal s tem udrihanjem po tebi in mu kazal, da žensk “ne sme” spoštovat, ampak jih naj smatra kot “jebiveter”. žalostno ampak resnično.

kakor koli srečno.

Melaniaa in ogledalo1 in najbrž se bo našel še kak nerazumevajoč …

S pojasnjevanjem in razlaganjem bivšemu, kakšno škodo da dela otroku se doseže ravno obraten učinek – to dela še naprej s toliko večjim veseljem!Učinek je tak, kot piše v neki knjigi, kot bi ogenj polil z bencinom. Ti ljudje, v kolikor imajo MOM, ne čutijo, razumejo, ljubijo nikogar razen sebe, torej jim je kaj malo mar, če zlorabljajo lastne otroke, da le dosežejo cilj – prizadeti tarčo.

Ampak nekomu, ki k sreči(!) nikoli ni imel opravka s takimi pacienti, je to težko dopovedati.
Zato, če nimate kakih uporabnih in pametnih nasvetov, kako otročkom pomagati, se za božjo voljo vzdržite svojih neproduktivnih opomb in pustite drugim, da si izmenjujejo izkušnje in celijo rane, temu je namreč ta prostor namenjen …

In ja, neskončno težko je breme spoznanja, da boš celo življenje plačeval za napako, da si se zapletel s takim tipom in še huje, da ti pred lastnimi očmi uničuje otroka.

Uporabnica, seveda! Piši mi, večkrat se že postala svoj naslov: [email protected]

Ženska ima svojega moškega rada, da mu svojo ljubezen, verjame mu, mu stoji ob strani, načrtuje družino, mu marsikaj oprosti…. Težava je v tem da JA, vemo kakšnega moškega imamo, vseeno z njim najdemo veliko skupnih točk. Sprva nas te stvari ne motijo kaj preveč, ko pa se rodijo otroci se v nas nekaj premakne. V nas. Materinstvo je prirojeni čut. Svojega otroka želimo zaščititi pred negativnimi vplivi, če je potrebno tudi pred lastnim partnerjem. Ko ugotoviš da ta motnja v človeku prevladuje, da je zares sebičen, manipulant, uživa v trpljenju drugih…primer: za vsak moj jok se je odzval: “a se spet cmeraš”….takrat bi najraje umrla. Tako goreče sem potrebovala objem, poljub, toplo besedo…saj naj bi te imel partner rad kajne, hudiča. Ko ugotoviš da ne bo bolje tudi po rojstvu otrok, takrat je potrebno bežat. Ker sem imela dovolj brisanja urina s tal, ko v težki pijanosti ni vedel da ponoči “ščije po tleh”, sem šla. Tudi njegova starša nista storila ničesar. Na koncu sem bila jaz neumna.
Ogledalo, če imaš človeka rad, potem vztrajaš, trudiš se, želiš mu pomagati, navsezadnje smo bili družina. Žal mi je zaradi otrok. Hudo mi je, tako zelo, da bi kričala. a vseeno ne more biti prepozno. Trudila se bom na vso moč da bom otroka naučila vrednot, ki jih je meni dala moja babica. In sem jih obdržala in ponosna sem na to. Vsaj lahko rečem da je starejši sin zelo vljuden, pozoren in uvideven do drugih. In ima mehko dušo. In če ga bom učila da ljubezen premaga zlo, potem mi ga bivši monstrum ne bo uničil.

Aja, še to….meni je bivši nekega dne rekel……”Ko bo sin star 18 let, te bo pljunil v obraz”.

Spoštovana ogledalo1

Ne razumem s čim naj bi se jaz strinjala…..

Strinjam se, kar že skozi pišem, da je potrebno od take osebe takoj stran, da zaščitiš sebe in otroka. Predvsem otroka, ki je nemočno bitje. In uporabnice so to naredile- rekle nasilju STOP in odšle….

Glede na to, da nekateri bivši partnerji vršijo pritisk na otroke predlagam sledeče….Če menite, da se bivši tudi do otrok vede kot do va oz. če otrok noče imeti stikov z očetom zaradi nasilnega vedenje, manipulacij ipd….je pa potrebna prijava na policijo. Le ta poda predlog pregona zoper nasilja v družini na tožislstvo in se zadeve nato dorečejo na sodišču.Z nasilnimi osebami se je edino možno pogovarjati preko sodišča.

Punce lep sončen dan vsem nam :))

viviana

Melaniaa morda bi se pred takšnim komentarji prej pozanimala za kaj gre pri osebnostnih motnjah ( ali značajskih potezah, ki so temu podobne). S takšnimi ljudmi se NE MOREŠ racionalno pogovarjat in pri njih NE DELUJEJO običajni načini komunikacije. Ne prijaznost, ne kričanje, ne……

Prav tako ti ljudje niso že na prvi pogled ( ali prve dni in mesece ali celo leta) prepoznavni po svojem manipulativnem in iracionalnem obnašanju. So mojstri tudi zelo subtilne manipulacije in v stroki velja, da so sposobni na kruh namazati tudi strokovne delavce ( tako psihiatre, kot socialne delavce, odvetnike, učitelje..) kaj šele svojce, ki jih lahko manipuliraju tudi z njihovo skrbjo, ljubeznijo, otroci….

Še najlažje pa lahko zmanipulirajo ljudi, ki ne vedo o osebnostnih motnjah ničesar in posplošujejo in sklepajo na podlagi svojega neznanja. In svojcem dositkrat največ hudega naredi prav takšna okolica, ki jih začne zaradi nevednosti in svojih pametovanj obsojat.

Zato bi te prosila, da se vsaj malo podučiš preden se spet ogasiš in začneš s topovi strejat v neznano.

GittaAna

Ko sem prebrala tole, sem ostala odprtih ust. Pravkar sem ugotovila, da sem tudi jaz bivša nekoga z MOM, vendar pa sem ga še pravočasno spregledala in se poslovila. Res, da so bile potem vse mogoče grožnje, manipulacije in nadlegovanja, ampak zdaj je mir, ker je verjetno našel novo žrtev. Nikoli mi ni padlo na pamet, da bi to lahko bila motnja. Je pa dobro vedeti, da ne ponovim napake.

Pa še vprašanje izven teme za Gemmo: predstavljala sem si, da za silo poznam osnovne osebnostne motnje, res pa ne vem, na kakšen način manipulira tisti s shizoidno?

Telefoni imajo možnost snemanja pogovorov. Ker se ti konstantno dogaja, da zmanipulira tvoje lastne besede ali dejanja proti tebi (dosti zahtevna stvar, tvoj bivši je očitno kar inteligentno bitje), si zmeraj vključi snemalnik. Saj ni treba, da za njega – zase daj, da ne boš toliko dvomila v sebe. Če greš pa še korak dlje, pa mu povej, da sta ločena in da pristajaš pri vsakem dogovoarjanju v zvezi z otrokom izključno na pisno komunikacijo. Dajta na mail in dogovori bodo nesporni. Manipulator ve kaj počne in to zna početi. Preverjeno, iz lastnih izkušenj. Iz razbranega bi sklepala, da učinkovito koristi tvojo šibko točko, slabše pomnjenje.

Ali manipulator ve, da manipulira?

Moje osebne izkušnje govorijo tako, da:
Najmanj 80% se svoje manipulacije popolnoma zaveda, pri ostalih 20% pa ga vidiš, kako za nekaj kratkih sekund zajame sapo in že mu je vse jasno, zakaj je rekel/storil kar pač je. Ne morem si kaj, da ne bi občudovala to izjemno pronicljivost, o tem da bi jo razumela, pa so samo sanje. Pa jaz to 100 let ne spravim skupaj, on pa kar – v nekaj sekundah.

To, kar opisujete, sem jaz doživljala kot otrok.
Starša sta se uspela ločiti (bilo je kričanje, obtoževanje, manipulacije,
oče je mamo pošiljal na psihiatrijo, lagal, prikrival, se psihično
znašal nad mamo in mano), komaj ko sem končala srednjo šolo.

Kar nekaj let sem potrebovala, da sem predelala posledice življenja
v takšni družini. Moja mama si še sedaj ni čisto opomogla, se pa trudi
in gre naprej.

Oče je skušal manipulirati z mano še naprej, vedno in povsod,
ravno pred kratkim se mi je spet oglasil, ker bi rad pritisnil name
glede nekih premoženjskih zadev, ki nimajo v resnici nobene
veze z mano. Stike sem prekinila skoraj takoj po tem, ko sta se
ločila, ker je bilo to kot življenje v nočni mori.

Ponosna sem nase, ker sem uspela zaceliti rane, ki jih je takšno
življenje v nenehnem krču povzročilo, živim v skladu s svojimi
vrednotami, neodvisno. Mojega odnosa do ljudi to ni poškodovalo
in svoji mami nisem nikoli “pljunila v obraz”, kot je nek bivši napovedoval
eni od pišočih, od kar se je pričela sestavljati, se je najin odnos
precej izboljšal (bilo je namreč obdobje, ko je ščitila očeta in zagovarjala
njegovo vedenje).

Skrbi pa me, da se tega vzorca odnosa z manipulantom ni mogoče rešiti in
da te vedno nekaj vleče k partnerjem, ki imajo zelo podobno osebnostno strukturo, ustvarjajo
razmere, ki so podobne razmeram iz otroštva.

V preteklosti, pred leti, sem bila v psihično nasilnem odnosu in odšla iz njega (grožnje s samomorom,
huda depresija itd.). Se postavila spet na noge, samostojno zaživela.

Sedaj pa sem že nekaj let v novem odnosu, ki mi je naenkrat pričel polzeti iz rok. Občutek imam,
da ni nič več res, da je zadaj kup laži in manipulacij, vendar tega ne morem
dokazati. Včasih ob mojih vprašanjih trzne in se zmede, to mi je v bistvu edini
“posredni kazatelj”, da verjetno je zadaj nekaj.

Ali pa je to samo moj strah? Občutek dejavu-ja iz otroštva? Kako naj zvem, če je nekaj
narobe “v moji glavi” ali ima občutek preprosto prav in bi ga morala poslušati?

Utrujena sem od tega.

Hvala, ker ste me brali.

Pozdralvjena hči takšnega očeta!
Tudi sama sem odraščala v družini, kjer sta bila oba starša hudo motena ( ugledna družina navzen in popolnoma bolna navznoter) . Žal je tako, da četudi se ti uspe izviti iz njihovih bolnih iger in odideš stran se moraš potem soočati s posledicami in ena od teh je, da nase privlećeš kup čudnih partnerjev.

Pravijo teroije ( s katerimi se strinjam) da privlečeš nase ljudi s katerimi poskušaš nezavedno rešiti problematične stvari iz otroštva in ki ti to omogočajo. Velika težava je tudi v tem, da ne prepoznaš bolnega v partnerju ( vsaj ne od začetka) ker se ti nekatere stvari, ki so bolne zdijo “domače” in ti ne zazvonijo alarmni zvonci, ki jih imajo tisti, ki so odraščali v zdravi družini.

Kar pomaga je čim več izobraževanja , ki se ukvarjajo prav s to temo , kako spremeniti vzorce, ki si jih dobi v otroštvu, kako prepoznati bolno, kako vzpostaviti meje….

Dobra pa je tudi psihoterapija ( če imaš dobrega psihoaterapevta seveda) saj je mnogo stvari tako globoko zakopanih v nas samih, da jih le stežka prepoznamo in še težje spremenimo in tu lahko psihoaterapevt zelo pomaga.

Po mojih izkušnjah z občutki, da je nekaj narobe v partnerstvu, pa ne veš točno kaj in nisi prepričan je tako, da je ponavadi najbolje zaupati svoji intuiciji. Če tako čutiš je DEFINITVNO nekaj narobe in če se lotiš res iskrene analize stanja ( še bolje s pomočjo prijateljev , foruma ali psihoaterapije) boš verjetno odkrila, kaj je dejansko tisto, kar te muči. Potiskanje občutkkov na stran ali čakanje da se bodo stvari same uredile je ponavadi najslabša rešitev.

Najdi koga, opiši kaj se dogaja in poskušaj tudi sama situaccijo pogledati od zunaj…pa boš verjetno hitro prišla do rešitev.

GittaAna