Malo nenavadno vprašanje…morda se bo kdo celo zgražal…Torej, moj otrok se piše na “ić” in me pač zanima, kako je s tem po vrtcih in šolah. Sprašujem seveda tiste (oziroma starše tistih), ki bi nestrpnosti lahko bili deležni…Ali ste opazili da je vaš otrok bil za kaj prikrajšan zaradi tega?
Sicer sem Slovenka, poročena z neslovencem in najin otrok nosi njegov priimek. Sva izobražena in se kulturno obnašava…V srcu me pa le stisne ker poznam določene posameznike in se bojim, da bo moj otrok morda trpel…

Veš mamam, ne si preveč jemat tega k srcu, saj za mene in velikol judi so to le primitivci. Jih poznam kašnih par na ič in jim nihče ničesarne očita. Sem prepričan, da veliko ljudi ve, da ste dobra družina, na ostale pa se ne ozirat. Le pogum! LP

seveda ga bodo zbadali v vrtcu in včasih ga bo kakšna stvar prizadela, ampak ne verjamem, da zaradi priimka. V našem vrtcu je več otrok, ki nimajo priimkov slovenskega izvora (kdo pa ga sploh ima dandanes, ko se ljudje toliko selijo po svetu :-), pa nisem opazila, da bi kakor koli trpeli zaradi tega. Mogoče je še na “najslabšem” fantek, ki ima nemški priimek, in ga nihče ne prebere prav.

tako, da zaradi tega se ne rabiš sekirat. Večji problem bo, kako se bo navadil na vrtec.
Če te pa tako zelo moti, pojdi na upravno enoto in menjaj mehki ć v trdi č, pa je. No, jaz na tvojem mestu ne bi.

LP

To z menjavo ć pa res ni smiselno, saj s tem spremeniš priimek. Isto, kot da zamenjaš pri slovenskem priimku eno črko. Zelo žalostno se mi zdi, kako povdarjamo, da smo slovenci ponosen narod, v isti sapi bi pa drugim takoj spremenili priimke. Vsak narod ima svoj ponos in zakaj ne bi bil mož ponosen na svoj priimek kakor ti na svoj ?
Ljudje se med seboj poznamo po tem, kakšni smo in ne kako se pišemo.
Tudi jaz sem na istem kot ti, s tem da je moja hčerka že odrasla. Bilo je res nekaj malih problemov z otroci, ki so doma slišali pogovore svojih staršev potem pa to na svoj način prenesli naprej. Nikoli se nisem sekirala, hčerki sem lepo razložila kako in kaj, pa je bilo v redu. Brez problemov je končala univerzitetni študij, tako da ne morem in ne smem govoriti o kakršni koli nestrpnosti.

Zaradi tega se pa res ne sikirat. Lahko ste celo ponosni, ker imate v družini iz prve roke dve kulturi, dva različna jezika.
Otroka absolutno nauči tudi jezik očeta.
Srečno!

Ojal,

moja soncka imata mozev primek, ki se konca na ic.
Priznam, da je sprva tudi mene skrbelo, glede na to, da smo Slovenci v tem primeru zelo zazagani.
Ampak (trkam) do sedaj se nisem imela kaksnih slabih izkusenj.
Nikjer.
IOtroka sta povsod lepo sprejeta, tako v vrtcu, kot pri zdravniku.
Morda bo v soli drugace, ampak Evropa je ze skoraj tu in mislim, da si takrat tega ne bodo privoscili.
Vsekakor sem ponosna na to, da oba govorita tudi ocetov jezik in se tega nikoli nisem sramovala.
Boli me le, ko kdo prav butasto gleda, ko naprimer v trgovini z ocetom mali govori v “tujem jeziku” potem pa z mano v slovenscini…
Kar se tega tice smo pa res se dalec od Evrope ;(

Kar pogumno in lp!!!

Draga mamica, vse moje spoštovanje za tako odločitev pri vzgoji vajinih otrok! Kapo dol!

Lp
A.

Mismo na iČ VENDAR IMAMO TRDEGA.

se opravičujem, če je kdo razumel, da je moj predlog, naj zamenja priimek, napisala sem samo, da je to možna opcija, če ima pomisleke in jo to moti. Nekateri to tudi naredijo, npr. dekan ene ljubljanskih fakultet je svoj priimek spremenil, -ić je zamenjal z -ik.

Sicer pa se meni zdijo priimki nepomembni (moj priimek je npr. poljskega izvora, pa mi na kraj pameti ne pade, da bi ga šla spreminjati), važno je kakšen človek si!!!! Normalni ljudje sigurno ne ocenjujejo ljudi glede na priimek oz. njegov izvor.

Analina hvala…
Ni kaj, tako je in tako se mi zdi edino prav…

P.S: Kdaj vas lahko pricakujem na jahanju;))

ej daj piši mi prosim na mail, da se dogovorimo……naš tako uživa na ponijih…..

Pozdrav!

Tudi moj dekliški priimek je na “ić”. Ko sem bila še v osnovni šoli sem imela kar precej težav, ampak me je oče zelo dobro pripravil na “obrambo”, tako da sem dobila trdo kožo. Včasih je malo bolelo, ampak nemorem ti povedati, kako zelo ponosna sem zmeraj bila na naš “ić”. Poznam dobro obe kulturi, slovensko in bosansko in na obe sem zelo navezana in ponosna.

Iva

Najprej vsem prav lepa hvala za odgovore. Malo ste me potolažili. Seveda bova tudi midva vzgajala otroka tako, da bo ponosen na svoje poreklo in seveda mi na misel ne pride, da bi mu spreminjala priimka. Vendar pa obstajajo trenutki, ko bi otroka rad zaščitil pred nestrpnimi, pa čeprav so “primitivci” (za majhnega otroka je žalitev dobljena od strani primitivca prav tako žalitev).
Zato prosim Ivo in druge , če mi lahko svetujejo, kako naj pripravim otroka na “obrambo” pred “nizkimi” udarci. Ker moj otroček zaenkrat nima prav nič trde kože…

Se oproščam, če zadeve ne razumem. A se vam ne zdi, da že apriori, še preden se kaj ( če se bo sploh), zgodi, dvigujete prah. A mislite, da je bilo meni kaj prišparano pa imam slovenski priimek? Nisem jih slišala na račun priimka, sem jih pa na račun videza ali pa zanimanja ali pa oblačil ali pa imena… Menim, da bi vendarle morali na to gledati malo bolj objektivno. Brez zveze se mi zdi, da razmišljaš o tem, da če se bo otroku zgodila kakšna krivica, se mu bo zaradi IĆ-priimka. A tisti, ki imamo pa slovenski priimek pa nismo dovzetni za krivice? Ali si jih mogoče zaslužimo? Ali pa se nam sploh ne zgodijo? Prav tako! Le da se ne moremo sklicevati na nacionalistično noto. Najlažje je vse tako obrniti, ker je seveda to tabu tema. Pa da me kdo ne bo narobe razumel! Absolutno sem proti vsakemu nacionalizmu! Mi gre pa hudo na živce, če se vse tako poenostavlja, češ, to je samo zato, ker je na IĆ. Ah, dajte no. Moja otroka sta tudi hudo občutljiva pa priimek gor ali dol. In glej ga zlomka, ena od vzgojiteljic je tudi na IĆ. Mislim…brez zveze!

Kwakica,

meni se pa tole razpravljanje ne zdi nič čudno. Če samo pomislim na svojo babico, ki so ji vsi na ić a priori sumljivi, pa verjetno sploh ni osamljen primerek. Sama imam alergijo na tovrstno razlikovanje in se trudim bit kar se le da brez predsodkov.

No, Katrca in kaj si novega povedala? Mislim, da sem bila dovolj jasna. Na živce mi gre, če je takoj vse obrnjeno na nacionalistično noto. To je vse! In menim, da s tem ni nič narobe. Tudi meni gre na živce, če ima kdo predsodke pred IĆ priimki, prav tako tudi, če ljudje s takimi priimke takoj obrnejo zadevo, češ, to je zato, ker sem priimek na IĆ. Potem pa je scena taka, da so ljudje s priimokom na IĆ dosti bolj nestrpni do tistih, ki nismo, kot obratno. Meni je vseeno ali je Novak ali Novaković ali Novakovski. Enim pa očitno ni. Zgornji post sem napisala zaradi obratne scene, ki je noben noče izpostaviti. Vse je prenapihnjeno, če mene vprašaš. Sicer pa ne izbiram svoje družbe in so moji prijatelji in IĆ-i in SKI-i pa tudi MAN-i (kar je značilno za židovske priimeke) in z vsemi se odlično razumem.
Lepota je v ljudeh in ne v priimkih.

Pa lep pozdrav!

Kwakica!

Moj najdražji je hodil na eno OŠ, kjer je bil eden izmed redkih s priimkom na ić (okolica Lj.), pa je imel zaradi tega težave.

Ne samo, da so bile ocene nižje kot pri njegovih sošolcih, psihologinja mu je celo svetovala naj se vpiše na Litostroj.

Hvala bogu se ni. Je bil pa na ekonomski srednji šoli prav dober in se je seveda vpisal na faks in sedaj končuje specializacijo iz ekonomije.

Žal je tako, da v okolju, ki je v večji meri slovensko, otroci postanejo ožigosani. Verjamem, da na Fužinah ni problema pri učiteljicah, če se otrok piše na ić, kje drugje, kjer pa otroci niso tako narodnostno mešani, pa se ta razlika v odnosu pokaže.

Tu se ne gre za sklicevanje na narodnost in posledično za delanje žrtve iz sebe ali otrok. Dejstvo je, da obstajajo ljudje, ki se imajo zaradi slovenskosti za superiorne.

In tu ne gre za preproste zadeve kot je malce heca med otroci, kako kdo izgleda, kako mu je ime,…, ampak se dejansko odloča o usodi posameznika, kar lahko vidiš tudi iz primera, ki sem ti ga opisala.

Kljub vsemu se bo moj otrok pisal na ić, bom pa naredila vse, da ga bom v največji možni meri zaščitila pred Slovenceljni.

LP,
B.

AW,

ce imava v mislih enako fakulteto, si tam dekan ni spremenil priimka iz ic v ik, ampak sta tam dva profesorja, ki sta bila oba dekana, en se pise na ic, drugi pa na ik! Toliko v razjasnitev!

Je pa oce mojega prijatelja, ki je imel bolj “juzno” ime in priimek, spremenil oba, v totalno slovenska, saj kot freelancer ni dobil nobenega dela. Po tem se mu je posel bistveno izboljsal. Zanimivo, a ne? Je pa problem, da se otroci se vedno pisejo po njem, mama pa je pri poroki obdrzala svoj priimek. Na nabiralniku se prav smesno berejo trije priimki.

Pozdravljeni,

tudi sama sem se srečala s problemom priimka na -ič: Sama imam popolnoma “slovenski” priimek, moji trije otroci pa se pišejo po možu, katerega oče je bil Beograjčan.
Moram reči, da o priimku sploh nisem nikoli razmišljala (tudi svojega nisem zamenjala, v glavnem iz komoditete, ker se mi ni dalo menjati dokumentov), dokler ni starejši sin, ki je bolj občutljiva duša, prišel v šolo. Živimo na podeželju, kjer sicer ni bil edini otrok s priimkom na ič, vendar… zelo kmalu so se začela različna zbadanja, od takih res smešnih (“kar je na ič, je vse zanič, razen prašič”, do veliko bolj krutih. Otrok je bil dostikrat prizadet in z njim vred, vsaj na začetku, tudi jaz. Za otroka je bilo najhuje, da sem svojo prizadetost pokazala. To je bila moja največja napaka.
Potem sem se o tem pogovarjala s prijateljicami in ena mi je svetovala podobno kot Ana, naj mu razložim, da je on v bistvu v prednosti pred drugimi!

Rzložila sem mu torej, da je etiketiranje ljudi po priimki primitivno in mu ves čas dopovedovala, naj bo ponosen, da ima dvojne korenine. Sčasoma se je navadil pripombe ignorirati in zato so ga tudi prenehali zbadati.
Hčeri sta bili dosti bolj energični in sta vsiljivce prebutali po prvem poskusu, tako da se ju niso nikoli več lotili.

Naj še napišem, da me v šoli motijo vsa zbadanja: otroci zbadajo tiste na -ič z Bosanci, pa tiste z dežele, da so kmetje, pa tisti šibkejše, da so reve, … Vendar je zbadanje vedno bilo in bo in vsak, ki ni čisto tak kot so drugi, hitro postane tarča. Moram pa reči, da bi zelo ostro reagirala, če bi svoje otroke zalotila pri zbadanju drugih (kar se je gotovo tudi kdaj zgodilo, vendar tega nisem izvedela).

Lepo pozdravljam vse skupaj!

Jebem ja mater svima koji razmišljaju na taj način. Diskriminacija po prezimenu, s predrasudom da su svi na ić srbi ili bosanci. I da jesu šta onda? Kakve veze ina nacionalnost sa time tko je kakav čovjek? A što je jo gore takve predrasude postoje ne samo u Sloveniji, nego i kod bolesnika u hrvatskom zagorju i međimurj, gdje su prezimena na ić u manjini i ima ih svega oko 25% do 30%. I onda mi zagorski seljak kaže pa vi na ić ste svi srbi. Alo u Hrvatskoj mi to kaže! Dakle budala ima i u sjevernoj Hrvatskoj.