Sem mati 10 letne hčerke. Hčerka po mojem mnenju ogromno je!
Npr.
zajtrk: ob 08.00
2 – 3 kose kruha z pašteto
1x kuhano jajce
1x jogurt
malica v šoli ob 10.00
kosilo v šoli ob 12.00 – 13.00
ponavadi gre vedno po dodatek
kosilo pri babici ob 14.00 ko pride iz šole
kosilo doma ob 16.00 – 16.30 ko prideva z možem iz službe
malica ob 18.00
kos kruha z čim namazan, ali jaboka in banana,
večerja ob 19.00 – 20.00
2 kosa kruha, cel doručak
To je v grobem opisano kdaj in koliko je – morem povedat, da pri vsakem obroku količinsko poje ogromno, če bi jedla karnaprej pa po malem me nebi skrbelo takšna sem bila tudi sama, pa vendar nisem imela nikoli težave s težo. Ampak ona poje ogrome količine. Najhuje mi je reči, da ne sme jest, tega enostavno ne morem. Ko jo opozarjamo da se bo preveč zredila se stem ne obremenjuje saj za zdaj ne a se bojim, da se bo vse skupaj obrnilo kmalu v drugo smer in bo začela stradat, ko se bo zavedala svoje teže: Velika je 140 cm in tehta 45 kg.
Kako ji naj pomagam brez da ji karnaprej govorim o debelosti in da ji ne odrekam hrane ker enostavno ne morem reč ne smeš jest, če pa je karnaprej lačna!
Hvala za nasvet in pomoč!
Karmen!

Draga Karmen,
količina hrane, ki jo opisujete, da jo poje vaša hčerka, je res velika. Kazalci njene rasti kažejo, da je po svoji višini na srednji meji normale za svojo starost, glede teže pa na zgornji meji normale za svojo starost (na robu pasu, v katerem je 97% otrok v tej starosti). Pomembno bi bilo primerjati podatke o gibanju njene teže in višine v prejšnjih letih, kar lahko naredite skopaj z otrokovim pediatrom, kjer so krivulje rasti beležene. Če teža napreduje hitreje, je nevarnost zgodnjega razvoja debelosti toliko večja. Debelost pri otroku nikakor ni težava le zaradi svojega negativnega vpliva na otrokovo samopodobo, ampak bolezen s številnimi tveganji in jo je zato potrebno preprečevati in obravnavati zelo resno.
Priporočam vam posvet s pediatrom, ki otroka pozna, hkrati pa tudi pomoč hčerki pri uravnavanju hranjenja.
Mislim, da opozorila o debelosti sami otrokom niso potrebna in posebej učinkovita. Lažje je, če poskušate spremeniti vrsto hrane, ki je otroku na voljo doma, da je na krožnikih raje več sadja in zelenjave. Tudi tri kosila se ne zdijo potrebna, mogoče vam bo uspelo otroka zamotiti s kakšno več aktivnostjo v tem času, druženjem tudi izven časov obrokov in preprosto nerazpoložljivostjo hrane. Vsekakor je pomembno, da otrokovega hranjenja ne vzpodbujamo dodatno – kar se pogosto zgodi čisto nehote- prek več pozorosti, mogoče celo smeha… ki ga je lahko otrok ob takem vedenju deležen.

To je samo nekaj predlogov, vendar vam predlagam, da se o tem pogovorite s strokovnjakom, ki bo lazje svetoval vam samim.

Z lepimi pozdravi,
Marija Anderluh, dr. med.