ali je to mom?
Spoštovani!
Berem vas že par dni,sem tudi pisala in želela bi opisati mojo mamo in vas prosim za pomoč in mnenje ali je mom ali kaj?
Mati je bila doma gospodinja do mojega 9 leta,oče je hodil v službo in vem da sta se vedno prepirala-oče je bil zelo ljubosumen in mati ni imela prijateljev,znancev nikogar za pogovor razen svoje sestre in sorodnikov.Bila je zelo zaščitniška,vedno me je branila pred očetom,ki mu že celo življenje nekako ne pašem(to vedo vsi,pa se nekako vseeno razumema in se imava rada)pač ni lih starševski tip!Ko se je zaposlila in naredila vozniški izpit se je nekaj zgodilo-imela sem 11 let in kar naenkrat se je vse obrnilo-mati je postala povsem drug človek-vrgla očeta ven in se postavila na svoje noge.No pa sta se pobotala po 2 dneh in od takrat je glavni šef naše hiše-bila sem ponosna nanjo,predvsem pa se je končalo prepiranje,nato je čez leta pustila službo in ostala doma,rekla da ima vsega dosti in zdaj že leta sedi in bolj in manj manipulira z vsemi nami! Že leta se zateka v bolezen-ko ji kaj ni po godu sede in pravi da ne more več in seveda poje kupe tablet in gre spat,če kaj ne naredim po njeno me kaznuje z molkom in pravi očetu da ne skrbim za njo in je potem še oče jezen name.Ko sva kdaj sama z očetom se pogovarjava a nihče ne izreče nič o matrei čeprav se potiho strinjava da tole ni vredu.Problem pa je da sem poročena z dvema malima otrokoma in res ne zmorem vsega in ne maram imeti slabe vesti zaradi nje-se mi zdi da bolj ko se trudimo slabše je.Sploh ne pije čaja a če je bolna ne govori z nami ker ji nismo skuhali čaja,pa za vse stvari je tako.Če jo želim eljati k dr.ker je bolna noče iti za živo glavo in se naprej smili sama sebi.
Saj mi kdaj pomaga pri otrocih,a kaj ko gre čez pol ure k sosedi in govori da ima cele dni otroke in jo čisto izmučijo-to je prišlo tako daleč da moj mož ne dovoli več da jih čuva in zdaj je užaljena in je mož psihopat-grozno,res ne vem kaj je to-če ji kaj omenim pravi da sem jaz nora in naj grem k dr.,ker sem menda živčna.
Hudo je ker ji vsi verjamejo-oče,sosedi,sestra,…da je nekaj narobe me je opozoril moj mož,ki pravi da nas obrača in nam očita kar se ji zazdi in ji vsi nasedemo-pa sem začela opazovati in res v 6 mesecih se mi zdi da svoje mame ne poznam-prav manipulira z nami-ko ji kaj ni prav jo tako boli da ne more nič-jaz sem že čisto preč od tega vsega,imam svoje probleme,družino,..in sploh ne vem od kdaj že traja vse to-se mi zdi da že celo življenje-ali me je z ljubeznijo tako zadušila da sem imela vedno slabo vest ko ni bilo po njeno in jo vedno poslušala ali kaj?
Nihče ni bil dovolj dober zame,zdaj se prav spomnem da so mi vsi bivši in vsi prijatelji govorili da sem suženj doma in da mi ni treba skrbeti za svoje starše ko pa sta sama zmožna skrbeti zase(vedno sem prala,likala,kuhala,…kar navadili so me na to-dokler ni mož videl da bom pregorela in naj skrbim za svojo družino)
Pa je imel prav ampak mati ga je pričela mrziti,res je da sva se z možem kdaj sprla in je slišala a nikoli nič groznega razen bolj glasnih besed in je pričela grdo govoriti vsem o možu in jaz sem še kar prenašala,z njim pa delala doma lepo,mu kuhala če me ni bilo,…
Skratka tole je mogoče čudno pa ne znam dobro razložit,vem samo da nekej ne štima pa ne vem kaj,je pa res odkar sem pričela opazovati in sem bolj na distanci od matere je še bolj bolna(pa ji vsak dan skuham in jo vprašam če kaj rabi),zapira se vase vsem je povedala da sem čudna.
Ne vem no,tudi oče se izogiba in je čudo ustrežjliv in ne upa nič rečit,mati je doma vse ji prinese domov,vse kar reče naredi-pa mi vsi tudi ker se menda bojimo slabe volje in ker je potem tako bolna da je joj!Pa prijatelji se je izogibajo,skratka sama je čeprav se vsi trudimo je kar nekako v svoji volji,če rečem naj gre z mano na kavo ali po nakupih sem čudna in to pa že ne-če grem pa sama z kako družinsko prijateljico je užaljena in spet ne govori!
No pa dost,že mate sliko-prosim za nasvet!
Hvala in upam da ma tole pisanje kak smisel,ker se mi mudi grm delat večerjo da ne bo pol spet šla jest 10 preden ji prinesem-ker bom mal zamudila ali pa ne bo več lačna-grozno!Takle je kar težko žvet in se prilagajat!
Ja hvala no,a veš je pa le mati pa naj bo kaka če! Prav čist razumem da je neki narobe,sam sem šele zdej polosala in je zame kr mal šok,res se nisem prej zavedala da tole tak zgleda in hvala bogu sm našla tale forum in si malo brala-drgač bi še zmeraj mislila da je z mano kej narobe!
No zdej vem kaj je pa se tud čez noč ne moreš kr preselit,sploh če si v finančni stiski-sva se pa dogovorila z možem da naredima vse da gremo na svoje-upam da do božiča rata!
Želela sem samo mnenje o situaciji in ali je to znak mom ali kaj.ne morš kr vsakega označit za nekaj a ne?Sem pa videla da imate tu izkušnje in sem hvaležna za vsako mnenje tak da hvala tudi madejglupasi!
Lepe praznike vsem!
Pozdravljena Emass!
Dobrodošla na našem forumu! Diagnosticiranje MOM je težavno tudi za izkušene terapevte. Sama diagnoza predstavlja le skupek nekih značilnosti, ki so lahko pri posamezniku bolj ali manj zastopane in služi bolj za usmerjane pri terapiji kot kaj drugega. Iz opisa vaše mame, je razvidno, da mama nesporno kaže določene značilnosti MOM, pomembno je, da prepoznate tiste, na katere imate lahko vpliv. Najpomemneje je, da si postavite meje, do katerih se pustite vi in vaša družina manipulirati iz naslova ljubezni in spoštovanja do matere. Svetujem vam, da namesto mame, vi sami premislite, kaj od vsega tega, kar delate za njo, je za njo dejansko pomembno in s katerimi od zahtev, ki jih ima do vas zgolj zadovoljuje neke sekundarne potrebe, kot so potreba po nadzorovanju drugih, prekomerna potreba po pozornosti idr. Verjetno ste že sami ugotovili, da vaše izpolnjevanje njenih potreb pri njej ne prinaša zadovoljstva in hvaležnosti, temveč le vedno več in več novih potreb. Zaščitite se pred tem, če ne boste res izgoreli!
Svetujem vam ogled oddaje ‘Polnočni klub: Sovražim te-ne zapusti me’ in da si preberete knjigo ‘Ne stopajte več po prstih (Paul T. Mason, Randi Kreger)’, v kateri boste izvedeli veliko o življenju z MOM svojcem.
Veliko sreče in poguma, če se boste odločili za selitev!
Oglasite se še kaj!
Lepe praznike!
VidaLina
Hvala VidaLina smo preživeli praznike stran od moje mame seveda je bila najprej žalostna nato pa kar agresivno nastrojena.pa nič zato smo uživali kot družina,iskali zajčka in sem jo dala malo na stran-seveda so posledice-tako je čudno,najprej ni nič govorila,nato je klicala vnuke,nato je bila sarkastična in na koncu vsa vesela in nam naredila malico in kavo-pa je res bolje če se ne obremenjujem in ne razmišljam o njej in se posvečam sebi in svoji družini.
Bom prebrala še nekaj literature- mogoče se bom kaj naučila in predvsem našla notranji mir ker me je obleganje matere že 2x pripeljalo na rob in v izgorelost-počasi se učim in vem da nisem sama kriva da je tako-to je največ kar sem dosegla do sedaj-počasi naprej in hvala vam za nasvet in vaše dobre besede in spodbudo!!!
Ne moja mati ne,pač pa poje ogromne količine tablet proti bolečinam,pa za živce,pa potem nič ne more jo boli želodec,ampak k zdravniku pa noče it,pa tudi ne spremenit način življenja-opažam da še posebno takrat ko se je preveč am ne vzamemo in pol seveda vsi tekamo okoli nje ker nas skrbi ker je čist aut-al pa jo res vse boli pa mislim da bi pol le šla h kakim zdravniku-ja,je hudo takle-mislim da nas mal izsiljujejo na ta način!
Držte se
ema
Moja tud vsake toliko časa prekomerno na pomirjevalih, tiste tablete, ki jih mora jemati pa jemlje kakor se jih zahoče in dostikrat zaradi tega povzroči zaplete. Tudi ona noče ničesar spremeniti, le potem, ko je videla, da pri meni ne deluje, če se igra s tabletami in da bo morala sama nositi posledice je s tem ( vsaj prekomerno) prenehala. Ne pa čisto.
Pri alkoholu je pa hudir, ker je vedenje MOM in vedenje alkoholika v mnogočem podobno) ( ne pa čisto, tako da ne moreš točno vedeti, kdaj je MOM in kdaj alkohol. Šele ko se reši alkohola je lahko stvar povsem jasna. Vsaj tako pravijo strokovnjaki. Ampak se mi zdi, da ko enkrat spoznaš nekoga z MOM ( bolj zares) ga precej hitro “začutiš” na vodi…
GittaAna
joj grozno je tole,pa sploh ko ne veš več al je stabo kej narobe al z drugim!
Zgleda da smo nekateri ljudje kar magnet za takšne ljudi,osebno sem namreč zelo proti konfliktom in se vedno prilagajam,lepa beseda lepo mesto najde ane?!Sem se zadnje mesece bolj poglobila v tole in učinkuje-otroci so kot bubice če sem mirna,jima lepo povem,se pogovorimo in jima zgine vsak strah,mam pa problem ker mož ne sodeluje,pravi da sem preveč popustljiva,da se preveč ukvarjam,skratka čist narobe sem.Problem je ker se on v napadu jeze dere kot jesihar,otroc jočejo jaz pa sem kot ujeta žival-vse vreje v meni.Ko mu spustijo živci jih še lopne po riti ali suva,kar pa jaz ne odobravam in spet se skregama.Ne vem kako naj to rešim,potem pa moja mati moralizira vsak dan in še bolj poostruje situacijo-čist mi požrejo energijo.Ko smo sami z otroci je špas-se igramo,smejemo,jima res pustim da sta otroka a ko je konec igre lepo pospravita in gre tavečja delat nalogo,mali pa v peskovnik ali k igračim in jaz lahko vse naredim po hiši-zlata sta-ko pa je zraven moja mati ali mož je za znoret!
Sprašujem se kaj je res narobe,zakaj sem tako izmučena,tako hudo utrujena,…
Ne vem kako možu dopovedati da se ni treba dret,da otroci potrebujejo disciplino,a vseeno cartanje in biti umazani,pa kdaj nagajivi,pa kdaj trmasti,…sej so otroc ne roboti!Pa da z mano ni nič narobe!!! Čaka me operacija in bom v bolnici 4 dni,pa mi hčera pri 7 letih vsak dan reče joj ne vem mami če bo tole šlo js ne bom sama z atijem!Mož se seveda jezi ko mu povem in pravi da sem jaz kriva,ja ne dovolim fizičnega kaznovanja in jih vzamem v bran,ampak vedno ponavljam da ju ima ati zelo rad in mene tudi,da sva srečna,….
Moža razumem do te mere da je utrujen,ima veliko dela,skrbijo ga finance,pa če bo še imel službo,…pa saj mene tudi tak da sem včasih čisto preč,pa vseeno moram skrbeti za otroka,pa ne z dretjem in kletjem in klofuto!!!!
Hm ne vem če tole zdaj spada sem ampak je kr bolje sem vsaj ven dala!
Mati pa je bolna žepar dni(bronhitis)zdajle pa ko ni nikogar doma pa je šibala k sosed na kavo in čik-fora zdej je vredu,bo jamrala na kavi čez nas pol doma bo pa čist preč in ne bo mogla nič-pa sej so vsi čist adijo!!!
Ja res se sprašujem zakaj sem takšna,zakaj vidim in slišim stvari ki jih drugi ne opazijo,sem pač samokritična in želim samo najboljše-pa me tepe-bi bilo bolje da bi bila enaka kot mati in mož,pa kr ne gre-se mi zdi brezveze druge utrujat in jamrat in se dret,klet in nasploh bit taka.
Kako pa vi rešujete to?
Je pa hudo ker vedno rečejo da sm jaz čudna,z njimi ni nič narobe!!!Bolj ko se trudiš slabš je-za znoret-ali je možno da sta mati in mož mom?
Mož nima niti enega prijatelja,je zelo zelo sarkastičen,hitro izgubi živce.Na začetku ko ga spoznaš je čisto drugačen-tih,malo pove,se samo smeje-res je bil celo prvo leto tak da so vsi rekli joj kako je ljubek in zlat,nato pa ko se te navadi pokaže svoj pravi obraz in te duši,pa mu rečem da nima prijateljev da se mora drugače obnašati,da se v prijateljstvu daje in sprejema pa nič!Tudi na otroških zabavah dom je kot da ni on-ga kar gledamo z otroci-je tih,vse naredi,pospravlja,peče,…potem pa celo leto ne več.!?Pa vsi potem rečejo joj je zlat ti pa tečna-se mi zdi da neki ne štima,pa malo je narcisoiden že ves čas-prej se mi je zdelo simpatično,zdej pa me že moti,pač so najprej otroci,pa dom in nato midva kot posameznika!
Joj sem vam zatežila,držite se-lep dan vsem!!!
Ema
Zdravo Emmas!
Ne samo da fizično kaznovanje ni primerno za vzgojo, celo v zakonik so hoteli dati ( in mislim in upam, da bo to ostalo) še kaznivo bo.
S teboj in tvojo vzgojo ni nič narobe, kot berem si odlična mama in tvoj mož ima očitno sam s seboj hude težave. Jaz bi se na tvojem mestu za otroke borila kot lev in mu absolutno ne bi dopustila, da jih kakorkoli ustrahuje, žali, suva….to je nasilje nad otrokom in zloraba otrok. Res pa je, da je pri marsikateri slovenski družini še kar nekako ostala stara tradicija, da so otroci predmet svojih staršev, pa krščanska mislenost, da jih je treba fizično kaznovati, da bodo “pridni in dobro vzgojeni”. To vodi do hudih psihičnih posledic.
Res je, da je treba otrokom jasno postavit meje in da morajo sprejeti posledice svojih dejanj letom priimerno, vendar se to da narediti z ljubeznijo ne s tepežem. Slej ko prej se bodo uprli sami in tarkat bodo res postali “problematični”. In tarkat boš verjetno “kriva” ti s svojo “popustljivo” vzgojo, v resnici pa bo to odpor proti nasilni vzgoji.
Drži se, ne popuščaj in zašiti svoje otroke!
GittaAna
Za moje pojme si v nezavidljivi situaciji. Po eni strani te drži v krempljih mama (zame to ni nobena mama, ampak manipulatorka tvojega življenja, ti pa si na žalost prevzela vlogo pridkane mamine hčerkice, ki skoči na vsako njeno muhco), na drugi strani pa v krempljih velikega otročaja svojega moža, ki se spravlja na vajine otroke in nate, ker mu ne posvečaš toliko pozornosti in takšne pozornosti, kot jo on revček, nedonošenček rabi, ne vidi pa, da se ti utapljaš!!!
Nobeden od teh dveh (ki jih imaš poleg otrok verjetno najraje na svetu) te nimata rada, saj te dobesedno uničujeta (tvoje psihično in telesno zdravje je očitno na dnu). Kar zagovarjaj še naprej svojo mamico – revico in se še kar naprej samo huduj na svojega moža, pa te žal ne čaka lepa prihodnost. Pa vendarle boš resnično morala sama priti do tega. Zmagala boš, ko bo tvoja mama rekla, da se te odreka, da si nehvaležna in podobno in ko bo tvoj mož rekel, da si neprijazna, zatežena ipd, takrat boš začutila, da si SVOBODNA, da delaš nekaj, kar meniš da je prav in da tvoja mati in mož tega ne spoštujeta. Bolj boš uspešna pri vzgoji otrok, bolj ti bosta metala polena pod noge, ker oba želita tisto nevrotično, zmedeno, Emmas, s katero lahko manipulirata in ne trdne, resne, ljubeče ženske, katere se bojita.
Otroci rabijo “sitno” mami (pa vendarle bo to tista mami, ki jih ima rada, jih ne tepe, jih omejuje le dokler s svojimi izkušnjami preko zaupanja sami ne premikajo mej itd) in se popolnoma strinjam z GittoAno iz prejšnjega posta in POSLUŠAJ svoje otroke, kaj ti imajo za povedati (ne želim ostati sama z atijem) – vprašaj se zakaj!!!!! Pa ne laži si, Emass, vidva nista srečna, ti pa sploh ne – otroci gledajo s srcem in vidijo, pa če ti stokrat rečeš drugače.
Še enkrat si preberi svoje poste in si predvajaj film, da bi bila v tvoji vlogi tvoja najboljša prijateljica – no, kaj bi ji svetovala? Zjokala se boš. In potem ti bodo solze očistile srce, da boš bolje videla, kaj v resnici imaš in kaj nimaš.
Drage moje hvala vam za vse nasvete -zlate ste.Vem da imam prav in ko sem psihično spočita in samozavestna mi nihče nič ne more,ko pa sem že tako na tleh in še stopajo po meni potem sem nesamozavestna,pričnem dvomiti vase-ampak sem se vsakič pobrala-zdaj vstrajam pri svojem,se izogibljem mami-ravno prej me je poklicala dol k sebi in mi kazala eno posodo ki je imela packo in mi jo je posodila včeraj-pa sme morale to packo obe 3x pogledati in men je bilo tako zelo,zelo hudo-res ni treba da je tako-mogoče je pa tista packa od drugod ne od mene-ampak sem bila takoj kriva in ne znam umivati posode-sem šla brez besed gor in na računalnik-pje je tole noro.tud če je packa jo obrišeš pa čao-ne pa takle-sem čez 30 pa sem kot mali otrok-no zdej je tud mož dobil velike oči ko sem mu povedala in ve da želim proč-saj bo šlo-glede moža pa sem si dala še malo časa,ker ga imam res rada in kadar smo sami ali pa ni tako okopiran z problemi je prav fleten!Mogoče se da še kaj nardit-je zadnjič celo jajca spekel pa en čaj skuhal-napredek po 8 letih-aja pa pospravil cote,…
Mislim da bo bolje -mu dam še malo časa in upam da se finančno malo uredi,sem pa definitivno vsak dan bolj močna,tudi po vaši zaslugi,ne ženem si tako k srcu in ne popuščam več tako zelo-moja zmaga sem glih moža v trgovino poslala-in je šel brez mu in bu-kar prej ni za boga naredil-spet en plus-ko vidi da sem odločna kr gre!
Nočko vsem-fajn spite!!!