Ali je to demenca?

Zadnje čase sem na hudih mukah zaradi mame. Prej sva imeli vsa leta precej dober odnos, ampak odkar je pred petimi leti zbolela se začela precej spreminjati na slabše.
Postala je zadirčna, trmasta do konca, vse mora biti po njenem, že leta govori da je depresivna pa noče jemati antidepresivov, zdaj pa še niti k zdravnikom noče, pa ji očitno gre na slabše že zaradi narave njene bolezni (parkinsonizma).
Vse njene težave zaenkrat niso tako hude, lahko hodi, kuha, skrbi sama za svojo higieno, drugega ji pa ni treba početi. Ampak je psihično zelo prizadelo. Nezadovoljna je, depresivna, vse ji gre na živce, nikamor noče, sploh ne hodi ven iz stanovanja, z nobenemu se ne druži razen z najožjimi člani družine. Najhujše je, da se najbolj spravlja name, čeprav je prej bila name najbolj navezana. Ukazuje mi, izziva me, tudi ponižuje, z nobeno stvarjo, ki jo naredim ni zadovoljna, “rihta” me psihično in fizično, samo svojo voljo uveljavlja na vse načine. Prenašala sem marsikaj in stiskala zobe ampak me včasih pripelje do roba živčnega zloma. Živiva v različnih krajih in me je že prav strah, ko jo grem obiskati. Zanjo skrbi oče, ki je tudi že star in mu z bratom morava pomagati. Ampak s takšnim odnosom do mene ne vem koliko časa bom še zdržala. Še oče pa brat se čudita zakaj je do mene tako težka.
Res ne vem kaj lahko naredim.