Ali je pravi ali ne????
Berem te reči, pa se bom malo vmešala…
1. Pančatika – če je tako, kot opisuješ, ti svetujem, da se odločiš za poroko. Nikoli ni 100%, vedno je nov dan in z vsakim nov boj in nove ovire, a ta človek verjetno ni tvoja ovira.
2. Če misliš, da so knjižničarji dolgočasni fikusi, se motiš. Vem, ker sem ga poročila. Delajo veliko in so zvečer kar precej utrujeni… njihovo delo se prične precej pred odprtjem in koča precej po zaprtju knjižnice. Moj nikoli ne jamra, ker ima občutek, da mu nihče ne bo verjel, kako si v knjižnici lahko zmatran, a jaz ga vidim in vem. Ko pride domov, mu damo včasiih z otroki kako uro mir.
Z mojim sva poročena 6 let. S časom se je pokazalo, da sem zadela na lotu. Zelo sem namreč rečna z možem. Tudi jaz zaslužim več kot on, ker delam v gospodarstvu, a tam mnogi zaslužijo mnogo manj kot moj bibliotekar… ki po mojem sicer nima nizke plače. Z dvema otrokoma živimo čist srečno življenje, da je le zdravje! Dohodek, če le zadostuje za normalno življenje, ni zelo bistvena stvar. Mi to srečo imamo. Naj povem, da moja znanka hodi v knjižnico po mojem samo zaradi knjižničarja… v tisti knjižnici imajo samo enega, takega bolj resnega, mladega. Mi je že večkrat rekla, da je v resnici zelo prijazen, vzame jo resno, se ji posveti 100% in to ceni. Očitno so moški v knjižnici malce posebna vrsta ljudi. Kakorkoli, jaz sem s svojim zadovoljn, ga ne dam za noben gnar!
Skoraj podpišem.
…bi dodal le, da je avtorica klasična ženska, ki je v blatu našla brušen diamant pa ni čisto prepričana ali bi ga obdržala ali zavrgla. Pač tipičen priden in umirjen fant, ki ve kaj bi rad od življenja, a taki so večini žensk nezanimivi in dolgočasni.
Jaz na njenem mestu, bi ga poročil in to takoj!
[/quote]
Mislim, da je ona zgolj zbegana, ker je zaslepljena z materialistično/kapitalistično miselnostjo v kateri je ženska enaka moškemu. Kot pravi Boštjan T., smo lahko zgolj enakovredni v svoji različnosti in sedanji fant ji omogoča, da je to kar v resnici je – ženska, zato, ker je on očitno, moški in ne nek novodobni približek fantiča, ki ne ve kaj bi sam s sabo kaj šele, da bi vedel kaj naj v resnici počne z žensko in potem jo kupuje z denarjem.
Ne rabi se z njim “spopadat” in dokazovat kakor je to počela pri prejšnjih fantih oz kakor je prepričana, da bi moralo biti. Begajo jo občutki, ki so pristni, a jih spoznava šele sedaj. No vsekakor bolje kot pa nikoli. 🙂
Očitno drži pregovor, da moškega osreči marsikaj, žensko samo ljubezen…. in če človek prebere avtoričin drugi post si ne more kaj, da ne bi rekel, da… je srečna? 🙂
Skoraj podpišem.
…bi dodal le, da je avtorica klasična ženska, ki je v blatu našla brušen diamant pa ni čisto prepričana ali bi ga obdržala ali zavrgla. Pač tipičen priden in umirjen fant, ki ve kaj bi rad od življenja, a taki so večini žensk nezanimivi in dolgočasni.
Jaz na njenem mestu, bi ga poročil in to takoj!
[/quote]
Mislim, da je ona zgolj zbegana, ker je zaslepljena z materialistično/kapitalistično miselnostjo v kateri je ženska enaka moškemu. Kot pravi Boštjan T., smo lahko zgolj enakovredni v svoji različnosti in sedanji fant ji omogoča, da je to kar v resnici je – ženska, zato, ker je on očitno, moški in ne nek novodobni približek fantiča, ki ne ve kaj bi sam s sabo kaj šele, da bi vedel kaj naj v resnici počne z žensko in potem jo kupuje z denarjem.
Ne rabi se z njim “spopadat” in dokazovat kakor je to počela pri prejšnjih fantih oz kakor je prepričana, da bi moralo biti. Begajo jo občutki, ki so pristni, a jih spoznava šele sedaj. No vsekakor bolje kot pa nikoli. 🙂
Očitno drži pregovor, da moškega osreči marsikaj, žensko samo ljubezen…. in če človek prebere avtoričin drugi post si ne more kaj, da ne bi rekel, da… je srečna? 🙂
[/quote]
Précisément!
Po mojem je to v redu fant. Z velikim užitkom sem prebrala avtoričin drugi post. Upam, da si medtem že ugotovila, da je to vsekakor človek za obdržat.
Ženske takih preprosto nismo več vajene. Zakon je veliko več kot status in denar. Jaz bi bila zelo srečna, če bi bila žena takšnega bibliotekarja, kot si ga opisala. Zdi se mi, da je bolj podoben našim dedkom kot našim sinovom. saj so frajerji fajn, vendar je zakon neprimerno lažji, če ga spremlja neka uravnoteženost, osnovna razsodnost, sposobnost refleksije, zaupanje.
Vso srečo.
Ta situacija je po svoje malce hecna…
Navadno imamo na meniju obratne primere, ko ima ženska opravka z očitno barabo, ničvrednežem, in nas prepričuje, da ima srce in da ne more brez njega.
Tu je (vsaj po opisu sodeč) tip ok, a ženska ni čisto prepričana… ni čisto brez glave zaradi njega.
In ponovno se mi porajajo dvomi, kaj nas v življenju (vsaj pri izbiri partnerjev) vodi – razum ali kemija? Imam občutek, da si avtorica tu niti sama preveč ne zaupa – ker se bo odločila bolj na podlagi razuma za tega fanta brez napak, potem pa bo nekoč morda sama sebe, njega in okolico presenetila, ko ji bo kakšna adrenalinska baraba zmešal glavo in hormonsko ravnovesje.
Life is a bitch.
Kaj pa custva? En je lepo napisal, morda te ne cuti dovolj. Po eni strani ima tip vse popedenano, po drugi strani ni nekega presezka pri custvih. Ja, rad te ma, ti mas rada njega…. nista pa nora drug na drugega, ne ljubita se. Samo … koeksistirata skupaj. Mislim da tu ne gre za razvajenost, ampak to da manjka strasti,kemija ki skup drzi dva cloveka, nekaj kar ju povezuje…. cutim veliko racionalnosti pri tvojem opisovanju,avtorica, tudi s tvoje strani.
Pogresas strast? Noben ni popoln, vsakomur “nekaj manjka”. Ce kdo vse naredi tako,kot je prav,zna biti to hudo sivo, kjer ni prostora za improvizacijo, za domisljijo,za delanja napak in se iz tega kaj naucit. On zgleda da vse naredi “prav”,da so vsa njegova dejanja stvar tehtnega premisleka, avtorica oravi da je izrazito hladen pri tem, analiticen… manjka mi cloveskost. Biti clovek. Cloveski. Rast. On kot da je ze izrastla rastlina, ki se lahko samo se giblje v vetru, ker je pac ze dovolj visoko zrastel in naredil krosnjo. Kje je tu avantura zivljenja?
Upam si trdit da ko bo prisel mimo nekdo z vec zara in strasti v sebi, se bo ona ujela v to vabo. Zakaj bi bila z nekom tako predvidljivim, kjer je ze vse naprej zacrtano in ni prostora za improvizacijo? Raje izbere nekoga, s kateri lahko raste.
Svetujem, avtorica, da si nekako osmislis zivljenje brez njega. Ostani v razmerju, a svoj prosti cas nameni sebi in izpolnjevaju sebe. Ostani v razmerju in poglej, kaj lahko sama prispevas vanj. Ce se izkaze, da sta si prevec razlicna v delovanju in se nikakor ne dopolnjujeta, je cas, da gresta vsak svojo pot.
Ne pomaga, ce je on vsec celi tvoji zlahti, ce ga ti ne cutis celostnega in nista cusveno povezana. Poleg vsega njega dajes na piedestal, sebe pa v neko povprecje in to ni ok. Oba morata bit enakopravna, ne glede na izkusnje. Ker sicer se en (ti) nenehno podreja drugemu, mu v vsem ustreze, se z vsem strinja… ker on je takoooo pameten in razumski, da vedno prav odreagira, ti pa si v dvomih in nisi tako “popolna”. In potem najdes en banalni razlog (finance), da ga sklatis dol z oblakov. Kot bi nujno iskala nekaj, s cimer bi mu bila lako enaka.
Namesto da njega klatis dol, dej sebe gor. Posveti se sebi, izpolni se, potem pa poglej, ali lahko skupaj furata. S poroko pa ne hitita. Ti se temu upiras, ker cutis da si nista enaka.
Mislim, da je avtorica malo zmedena, kot ste nekateri že ugotovili.
Verjetno se težko odloči. Mislim pa, da so njeni strahovi skoraj odveč. Mislim, da je ta fant “material za uženit”. Je bibliotekar … plače nimajo ne vem kako slabe… pač javni sektor, a VII. stopnja izobrazbe. Če bo hotela, pa lahko ona služi malo več v gospodarstvu. Meni se zdi fino, da je vsaj ena plača v družini kolikor toliko stabilna.
Držita se!