Ali je možno dobiti žensko, ki je v zvezi?
Eni imajo očitno preveč časa, da gredo poiskat vse moje izjave. Bom raje v nadaljnje kar moderatorja direktno kontaktiral, ker se mi ne da ukvarjati s forumskimi imbecili, ki zdravijo svoje komplekse z obešanjem na vsako besedo, ki jo nekdo napiše.
BTDT, deloma imaš prav, vendar po svoje moraš priznati da je edino tako mogoče kaj narediti. Če si s fantom ženske v osebnem odnosu, potem nje nikoli ne boš upal vprašati kaj takega, ker bi si s tem napravil celo štalo. Če pa človeka ne poznaš, pa nimaš problemov s tem, ker te nič ne veže. Tako kot pošlješ vlogo za delovno mesto potencialnemu delodajalcu in ker te on ne pozna, jo brez problema zabriše v koš. Če bi te poznal, tega ne bi mogel narediti na tako hladen način.
Jbg… če to moreš in je zate vredu, potem pač tako živi. Jaz tako ne morem.
Vedno se zavedam, da je tam še ena oseba, ki bo verjetno prizadeta zaradi mojega ravnanja in moje znanstvo z njenim fantom/partnerjem/možem ne spremeni moje relacije do vprašanja “jo povprašati o čustvih ali ne”. V bistvu v takem primeru sam čez “mater je tole dobra ženska” (kot je napisal g. Topovšek) itak ne bom šel. …morda v primeru, ko ne vem, da je ona v razmerju in mi tega seveda ne pove.
Imam pač malo drugačen nabor vrednot… mogoče prestrog. 🙂
Razumem kaj želite povedati in se deloma strinjam z vami. Vendar dokler ne uporabljamo manipulativnih načinov nam ni potrebno prevzemati odgovornosti za drugo stran. Če nam je nekdo res res všeč (torej to presega tisto “mater je tole dobra ženska/moški”) potem je v redu, da preverimo kaj o tem meni druga stran. Dokler nihče nikogar nič ne sili in dokler vsak prevzema odgovornost za svoja dejanja je vse v redu.
Seveda, pa ima vsak svoja prepričanja in vrednote, zato zavestno iščemo ideale teh zavestnih mehanizmov. Podzavest pa je vedno močnejša, zato tudi v konkretnem primeru ne more biti nič narobe oz. se bo tudi v tem primeru zgodilo nič več ali manj kot je zapisano v podzavesti vseh akterjev.
Vem, da se tole bere zelo liberalno, ampak samo na takšen način lahko vpeljemo pojem osebne odgovornosti – torej odraslosti. V nasprotnem primeru imamo zunanji nadzor in kontrolo – torej nikoli ne odrastemo.
Žal mi je, da se vam ni izšlo z ženo. Lahko si predstavljam, kaj ste doživljali. Super, da vam gre sedaj bolje.[/quote]
Nisem ravno strokovnjak na tem področju, ampak odraslost in prevzemanje odgovornosti gresta po moje vštric, sta neločljiva. Dokler ni nadgradnje odnosa z družino in otroki se lahko odnos gremo na liberalen način, pač komu stopimo na “mehko”, ne moremo pa tako ravnati v primeru, ko so udeležene še druge osebe in ko za te vemo, da bodo gotovo prizadete. Moje mnenje … ni pa nujno, da je to pravilen pogled na življenje in odnose. Svoje mnenje spremenim takoj, ko me nekdo z dokazi prepriča, da se motim.
Imam pač rad urejeno glede odnosov in temu se zavoljo svojega notranjega miru ne odrečem zlahka.
Točno tako.
Vendar odgovorni smo samo za svoja dejanja, čustva in misli. Če je nekomu nekdo noro všeč (torej to presega vizualnost) in če sta obe osebi odrasli (odgovorni), potem ne more biti nič narobe. Za odnos se morata zgoditi dva DA-ja. Bom šel celo dlje od tega. V takšnim primerih je celo zelo neodgovorno do sebe, da ne preverimo vseh možnosti. Ne smemo pa tega zamenjevati s primeri, ko se ljudje “zaljubljajo” po tekočem traku oz. je menjevanje partnerjev zapisano v njihovi značajski strukturi oz. zaradi zavrnitve ljudje postanejo obsedeni z neko osebo. Takšni primeri pa že spadajo v patologijo.
Nisem prebiral vsega kar je Nekdo30 napisal na drugih temah. Občutek imam, da tukaj preverja svojo moralno razsodnost, saj ga morda peče vest zaradi svojega dejanja oz. zaradi želje po dejanju.
Moj odgovor njemu in drugim s podobnimi izzivi je takšen kot sem napisal. Dokler v ozadju ni manipulacij, izsiljevanja, dominacije ipd. ne more biti ničesar moralno narobe. V vsakem primeru pa se je potrebno soočiti s posledicami (recimo jezo njenega morda neuravnoteženega bivšega fanta, morebitno zavrnitvijo, potencialnim izkoriščanjem ljubezenske naivnosti … ). Tako to je v življenju.
Ne vem, kaj je tu spornega. Kajti, ženska, ki je srečna, bo tretjo osebo z lahkoto zavrnila, če pa oseba ni zadovoljna, pa se lahko zgodi zgodba, kot se je tebi. Na koncu vidimo, da si celo izboljšal svoj odnos do otrok in do sebe. Torej ne vidim prav nič spornega v njegovem poskusu očarati zasedeno žensko.
Se strinjam. Toda pretirano razumsko in kontrolirano delovanje prinese različne psihosomatske težave. Bistvo je torej v prepoznavanju in regulaciji svojih impulzov na način, ki do ožjega in širšega okolja ni moralno sporen. Je pa res, da je malo ljudi tistih, ki prepoznajo potrebno po tovrstnem delu na sebi.
Nekoliko bi komentiral tudi vaš primer. Žal so takšni primeri pogostejši kot si upamo priznati. Samo en del se jih dejansko konča z ločitvijo. Pogosto takšni “trojčki” v ozadju trajajo leta in leta. Vaša žena je sledila svojemu impulzu. Prepričan sem, da tega impulza ne bi bilo, če bi bila vajina zveza dovolj iskrena, čuteča in seksualno zadovoljujoča. Namesto, da bi težave reševala, jih je vsaj ona pomedla pod preprogo. Vi ste s svojim značajem v svoje življenje pritegnili natančno takšno žensko. Ona je naredila končno dejanje, “energetsko okolje” vajinega odnosa pa sta vzdrževala oba. V primeru, da vaša partnerka ne bi našla drugega moškega, bi težave vajinega odnosa izbruhnile na kakšen drug način (depresija, glavoboli, poškodbe, frigidnost, nasilje …). Ne zagovarjam njenega početja (ne poznam podrobnosti), samo skušam nekako opisati, kako deluje naša podzavest in regulatorni sistemi v našem telesu.
Ločitev še ne pomeni konec sveta. V primerih, kjer se ljudje znajo dobro pogovoriti, lahko kljub ločitvi vzorno opravljajo vlogo staršev. Včasih partnerji po ločitvi zopet pridejo skupaj, včasih pa je potrebno najti nov smisel in novega partnerja.
V primeru, ki ga je opisal Nekdo30 ne vidim nič spornega. Sporne bi bile samo manipulacije, izsiljevanja, laži, ipd.[/quote]
Točno to podčrtano je sporno pri osebi Nekdo30.
Nekdo30 v tej temi sprašuje ali naj neko žensko ogovori in ali naj razdre neko njeno razmerje, pri čemer o ženski takorekoč ne ve nič, kot sledi iz njegovih zapisov. :))) Kot pa se mu je zapisalo pred časom v neki drugi temi, jo je že ogovoril, glej prilogo spodaj. :))) Po tistem se je baje zapil, ker se mu je zgodilo natanko to, česar se boji v tej tekoči temi, ker se vedno zgodi natanko to, česar se človek boji, samo da Nekdo30 očitno tega še ne ve. Torej, gospodje strokovonjaki, njegovo vprašanje, ali naj jo ogovori ali naj jo ne in razglabljanje o tej problematiki je nesmiselno, saj Nekdo30 odgovora, ali naj jo ali naj jo ne, več ne potrebuje, žensko je že poskusil dobiti, pa je rekla – NE. :))) Ne potrebuje odgovora, kar ne pomeni, da oseba Nekdo 30 ne potrebuje kakšne resnejše obravnave. Sporne so manipulacije, laži, izmišljevanje tem in podobno, pravite, a ne? Nekdo30 si je v tej temi izmislil problem, ki zanj več ne obstaja, je zgodovina, vi pa resno diskutirati o tej njegovi izmišljeni problematiki in to na resnem na nivoju. :))) Spada izmišljanje tem tudi pod naštete in odebeljene reči ali vam je vseeno, samo da je kaj za hipotetično razglabljat, četud je izmišljeno…? Taki instant nasveti niso veliko vredni.
Predlagam, da se oseba Nekdo30 sama resno zazre vase, zagotovo lahko najde vse tisto, kar sicer očita imbecilom, na sebi in v sebi. Osebo Nekdo30 naj preparirajo strokovnjaki na podlagi tega, kar je zapisala sama o sebi na monu javno in je nekaj tega o njej objavljeno v zbranih delih pod nickom Si že dovolj povedal. To kokretno analizo bi bilo zanimivo prebrati. Diskusije na izmišljene teme pa niso čisto nič zanimive, primerne so za čvek, z instant nasveti na zalogo na podlagi izmišljenih primerov raznih Nekdo30 si pa tud nihče ne more v ničemer pomagat.
Pa lep pozdrav
Priloga;
Nekdo30 20 Nov 2016 12:49
Vprašanje se bolj nanaša na samega moderatorja te tematike. Zase lahko rečem, da niti nisem sposoben speljati ženske, ki je v zvezi, ker ne vem kako se to dela, niti tega ne želim. Obstaja pa stvar v mojem življenju, ki se periodično ponavlja. Nekaj let nazaj sem spoznal punco, ki mi je bila res všeč, precej sem se zaljubil vanjo in nato ugotovil, da je že oddana. Nato so se za kakšno leto najini stiki prekinili, sam pa sem se spravil na realna tla in vseskupaj pozabil. Nato so se najini stiki obnovili, najin odnos pa poglobil, na prijateljski ravni seveda. Nisem več zaljubljen, ker mi to nič ne koristi, vseeno imam občutek, da bi lahko bilo med nama kaj več. Vidiva se seveda ne pogosto (vsake nekaj mesecev), vseeno ti presledki v ničemer slabo ne vplivajo na odnos. Dekle mi je res všeč in ko gledam za drugimi puncami sem velikokrat ugotovil, da vizualno iščem njo. Zame je kot nek standard, ki ga moram doseči, če ne dosežem “originala” pa naj bo vsaj “ponaredek”. O njeni zvezi nimam pojma in tudi ne poznam njenega fanta. Nikoli ga nisem videl, ker je najino druženje popolnoma ločeno od osebnih stvari. Tisto kar me zanima je, ali je sploh pametno takšni punci povedati, da bi s tvoje strani lahko bilo kaj več? Bojim se, da bi s tem pokopal najin odnos in bi zaradi strahu prekinila vsakršne stike. Kot sem že povedal, nimam namena uničevati zvez, niti ni to v skladu z mojimi pogledi na svet. Ampak v tem primeru si težko pomagam.
https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=95&t=11030710&p=11278412#p11278412
Nekdo30 28 Sep 2016 22:42
Dlje ko čakaš, bolj se vdajaš sanjarijam hkrati pa zapravljaš čas in se duševno mučiš. Poznam zelo dobro ta občutek. Bil sem pred dvema letoma noro zaljubljen v eno punco nekaj mesecev, hkrati pa sem vedel, da ima fanta. Vseeno sem sanjaril in zaslepljeno upal, da se vseeno lahko kaj zgodi. To ni zdravo početi, verjemi mi. V tem času sem imel še hude situacije doma in ko sem ji končno razodel svoja čustva, me je osmešila pred drugimi in se norčevala iz tega. Rezultat je bil seveda tak, da lep čas nisem prišel k sebi in sem se celo vdajal alkoholu. Od takrat naprej se ne zaljubljam več, sem na preži za pravimi priložnostmi, kar je nekaj povsem drugega. Brez realnega temelja ni pametno vklapljati čustev.
Malo je smešno, da nam o resnosti razglabljanja o neki temi očita, nekdo, ki napiše cele strani o tem.
In še enkrat, ni pomembno če avtor o tej ženski karkoli ve, če je srečna ali ne. Mu bo že sama pokazala oziroma povedala, če bo k njej pristopil.
Ne vem, kaj je tu spornega. Kajti, ženska, ki je srečna, bo tretjo osebo z lahkoto zavrnila, če pa oseba ni zadovoljna, pa se lahko zgodi zgodba, kot se je tebi. Na koncu vidimo, da si celo izboljšal svoj odnos do otrok in do sebe. Torej ne vidim prav nič spornega v njegovem poskusu očarati zasedeno žensko.[/quote]
Mah… včasih kako nestabilno osebo taka ponudba oz. zanimanje nekoga tretjega potegne v to.
Meni se je zgodilo točno to, odnos je malo trpel, a očitno ne toliko, da bi se bivša hotela o tem pogovoriti, a ker je bila prilika jo je pač izkoristila in nato jo je “potegnilo notri”.
Saj je po kakem letu dojela kaj je storila, a v tem času sem se otresel starih spon in zame poti nazaj ni bilo več. Odnos z otrokoma pa sem lahko izboljšal predvsem zato, ker ni bilo več “šuma manipulacije” v ozadju. Jaz pač delujem na faktih in fer odnosu in ne na osnovi čustvenega izsiljevanja, kar sta končno dojela tudi otroka.
Kadar sem v zvezi, mi je moteče, če me osvaja kakšen kolega ali prijatelj, ki ve, da sem oddana.
Če mi je kakšen fant simpatičen in izvem, da je oddan, nekako kar avtomatsko izgubim interes zanj.
Ampak kot opažam pri drugih pa so nekateri prav “cepljeni” s tem, da morajo drezat ravno v oddane ljudi. Meni je to podlo in znak psihičnih motenj.
Da, uživam v sestavljanju slike o človeku in ne verjamem vsega, kar nekdo naklada o sebi. Zdi se mi zanimivo sestavljati skupaj vse zapisano v tem konkretnem primeru, da vidim, kakšen človek si ti dejansko. Odgovarjati na podlagi enega odstavka, ki je v bistvu neresničen, je nesmisel. Vedno je potrebno raziskati maksimalno na široko vse o nekom, pa še to je le približek, vsekakor pa boljši od petih naloženih stavkov. Ne vzame to ne vem koliko časa in resen terapevt naj bi naredil enako, če ima žilico za to.
Ti torej tukaj mal nakladaš pod nickom Nekdo30. Nakladaš o problemu, ki ga dejansko nimaš. To je, ali riniti v neko vezano ali ne riniti. :))) Si že rinil in dala ti košarico. Prava reč. Bistvo je nekje drugje.
Zakaj sploh rineš v vezane ženske, če je prostih malo morje? To se vprašaj. Zakaj si izmišljaš problem, ki ga nimaš več in diskutiraš potem o tem, kot da ga imaš. Zakaj na kocko postavljaš vse svoje trditve o sebi, o delu na sebi, o svojih dobrih lastnostih, samozavesti, samospoštovanju, nezakompleksanosti, ipd., nadalje o tem, da je razbijanje zvez izven tvojega prepričanja in načel, ipd. Nič od tega ti še nisi. Nekoga, ki ti enkrat ni odzdravil, bi najraje na gobec, pišeš v nekem sestavku, rineš v vezane ženske, lažeš o sebi, izmišljuješ si teme in hvališ se po monu, delaš se pametnega, deliš nasvete, obtožuješ druge, da so imbecili, zakompleksani in še in še… Sam še kaj dopiši na ta spisek.
Vidiš, to je zanimivo delo; sestavljanje prave slike o komerkoli, čisto slučajno si ti not padu, ker nekatere od tebe zapisane reči niso šle skupaj v tvojem primeru, grizle so se med sabo. .))) To bi bilo tudi zate koristno delo, na sebi; pobrskaj po sebi in ugotovi, kaj dejansko ti si in kaj bi ti dejansko hotel biti. Potem se izoblikuj v to drugo, časa imaš očitno dvovolj.
Lep pozdrav
Ko začneš funkcionirati tako, da več ne izražaš tistega, kar je (skozi tvoje oči, kajti skozi druge lahko ni) resnično, ne moreš pričakovati, da bi te drugi ljudje jemali – resno. Sicer forum ni enak reali, a ljudje na njem velikokrat delujejo enako. In obstajajo taki, ki jim te, ‘male laži’, tako zlezejo pod kožo, da se jim zazdi, da je življenje kar premalo ‘žmohtno’, če pripovedi ne ‘oplemenitijo’ z njimi. Je to res nujno? Nenazadnje se sami odločamo, kaj bomo povedali o sebi.
Vendar, če izhajam iz prvotno zastavljenega vprašanja, brez dodatnih pojasnil, je marsikaj odvisno od tega, kakšen je vajin odnos s (jo lahko tako imenujem?) prijateljico. Če sta si blizu, boš jasno čutil, ali želi ohraniti vajin odnos na nespremenjeni ravni.
Glede tega, ali bi bila edina prava zate pa: ko srečaš tako, nimaš potrebe imeti (spotoma) več žezel v ognju. Vsaj toliko časa ne, dokler se ne prepričaš, ali čuti ona enako kot ti sam.
Ko začneš funkcionirati tako, da več ne izražaš tistega, kar je (skozi tvoje oči, kajti skozi druge lahko ni) resnično, ne moreš pričakovati, da bi te drugi ljudje jemali – resno. Sicer forum ni enak reali, a ljudje na njem velikokrat delujejo enako. In obstajajo taki, ki jim te, ‘male laži’, tako zlezejo pod kožo, da se jim zazdi, da je življenje kar premalo ‘žmohtno’, če pripovedi ne ‘oplemenitijo’ z njimi. Je to res nujno? Nenazadnje se sami odločamo, kaj bomo povedali o sebi.
Vendar, če izhajam iz prvotno zastavljenega vprašanja, brez dodatnih pojasnil, je marsikaj odvisno od tega, kakšen je vajin odnos s (jo lahko tako imenujem?) prijateljico. Če sta si blizu, boš jasno čutil, ali želi ohraniti vajin odnos na nespremenjeni ravni.
Glede tega, ali bi bila edina prava zate pa: ko srečaš tako, nimaš potrebe imeti (spotoma) več žezel v ognju. Vsaj toliko časa ne, dokler se ne prepričaš, ali čuti ona enako kot ti sam.[/quote]
viewtopic.php?f=95&t=11030710&p=11278412#p11278412
Nekdo30 28 Sep 2016 22:42
Dlje ko čakaš, bolj se vdajaš sanjarijam hkrati pa zapravljaš čas in se duševno mučiš. Poznam zelo dobro ta občutek. Bil sem pred dvema letoma noro zaljubljen v eno punco nekaj mesecev, hkrati pa sem vedel, da ima fanta. Vseeno sem sanjaril in zaslepljeno upal, da se vseeno lahko kaj zgodi. To ni zdravo početi, verjemi mi. V tem času sem imel še hude situacije doma in ko sem ji končno razodel svoja čustva, me je osmešila pred drugimi in se norčevala iz tega. Rezultat je bil seveda tak, da lep čas nisem prišel k sebi in sem se celo vdajal alkoholu. Od takrat naprej se ne zaljubljam več, sem na preži za pravimi priložnostmi, kar je nekaj povsem drugega. Brez realnega temelja ni pametno vklapljati čustev.
Zadeva je pase, konj trava je?
Speljati nekomu nekoga je zgolj besedna fraza, ki v bistvu sploh nima podlage. V partnerstvu, kjer “vse štima” ni bojazni, da bi prišel tretji in odpeljal enega. Kjer pa ne , je pa pesem drugačna, prvi, ki bo znal pritisniti na pravo tipko, ga bo odpeljal.
Ko se sprašujemo, zakaj hudiča me je zapustil, pobrskajte po spominu, kaj vse je bilo narobe, koliko krat vam je rekel/rekla, da nekaj ni dobro, da nekaj ni všečno…… Večinoma zgolj uveljavljamo svojo voljo, ko je pa prepozno bi pa vse naredili, da se vrne.
Nikoli ni kriv tretji, vedno sta za vse kriva prva dva……
Mu je že pokazala, je zapisal Nekdo30. Težko doumevaš zapisano?[/quote]
Kje mu je pokazala. Objavil si milijon njegovih postov. Pa kdo bo to bral. Povej bistvo.
Kaj pa ce je po dveh letih spoznal drugo, ki pac spet ni vezana. Zakaj je tako tako nemogoce? Saj je rekel da se vec ne zaljublja. Cist razumljivo po neki boleci izkusnji.
Nekdo30 20 Nov 2016 12:49
Vprašanje se bolj nanaša na samega moderatorja te tematike. Zase lahko rečem, da niti nisem sposoben speljati ženske, ki je v zvezi, ker ne vem kako se to dela, niti tega ne želim. Obstaja pa stvar v mojem življenju, ki se periodično ponavlja. Nekaj let nazaj sem spoznal punco, ki mi je bila res všeč, precej sem se zaljubil vanjo in nato ugotovil, da je že oddana. Nato so se za kakšno leto najini stiki prekinili, sam pa sem se spravil na realna tla in vseskupaj pozabil. Nato so se najini stiki obnovili, najin odnos pa poglobil, na prijateljski ravni seveda. Nisem več zaljubljen, ker mi to nič ne koristi, vseeno imam občutek, da bi lahko bilo med nama kaj več. Vidiva se seveda ne pogosto (vsake nekaj mesecev), vseeno ti presledki v ničemer slabo ne vplivajo na odnos. Dekle mi je res všeč in ko gledam za drugimi puncami sem velikokrat ugotovil, da vizualno iščem njo. Zame je kot nek standard, ki ga moram doseči, če ne dosežem “originala” pa naj bo vsaj “ponaredek”. O njeni zvezi nimam pojma in tudi ne poznam njenega fanta. Nikoli ga nisem videl, ker je najino druženje popolnoma ločeno od osebnih stvari. Tisto kar me zanima je, ali je sploh pametno takšni punci povedati, da bi s tvoje strani lahko bilo kaj več? Bojim se, da bi s tem pokopal najin odnos in bi zaradi strahu prekinila vsakršne stike. Kot sem že povedal, nimam namena uničevati zvez, niti ni to v skladu z mojimi pogledi na svet. Ampak v tem primeru si težko pomagam.
viewtopic.php?f=95&t=11030710&p=11278412#p11278412
Nekdo30 28 Sep 2016 22:42
Dlje ko čakaš, bolj se vdajaš sanjarijam hkrati pa zapravljaš čas in se duševno mučiš. Poznam zelo dobro ta občutek. Bil sem pred dvema letoma noro zaljubljen v eno punco nekaj mesecev, hkrati pa sem vedel, da ima fanta. Vseeno sem sanjaril in zaslepljeno upal, da se vseeno lahko kaj zgodi. To ni zdravo početi, verjemi mi. V tem času sem imel še hude situacije doma in ko sem ji končno razodel svoja čustva, me je osmešila pred drugimi in se norčevala iz tega. Rezultat je bil seveda tak, da lep čas nisem prišel k sebi in sem se celo vdajal alkoholu. Od takrat naprej se ne zaljubljam več, sem na preži za pravimi priložnostmi, kar je nekaj povsem drugega. Brez realnega temelja ni pametno vklapljati čustev.
Lahko si podčrtanko tudi samo pobarvaš, Markec, če jo že ne razumeš.