Ali je alkoholik nujno tudi MOM?

Je ali ni? Ali je samo v večini primerov?

Alkoholik ni nujno MOM in MOM ni nujno alkoholik.

Težava pri razlikovanju MOM in alkohlizma je, da so simptomi vedenje pogosto podobni in pa, da tisti z mom pogosto uporabljajo razne omame , pa naj bo to alkohol, tablete, eksesicno nakupovanje, hrana…Načeloma velja, da je za zanesljivo diagnozo ali je nekdo poleg alkohlika še MOM potrebno človeka spustit iz alkohola in če vedenje zančilno za osebnostne motnje še obstaja, gre zanesljivo za osebnostno motnjo. Drugače pa je težko natačno določiti, četudi v nekaterih primer osebnostna motnja tako jasna, da je kljub temu očitna.

GittaAna

Alkoholiki, mislim tiste, ki so zelo zabredli v odvisnost, se namreč zdravi ne samo z astinenco, ampak rabijo psihološko pomoč, psihoterapije, psihoanapizo ipd… Ker kot sem razumela, ko sem prebrala nekaj literature, so vsi alkoholiki nedozorele osebnosti.

Moj oče je alkoholik. Mama je pa MOM. Mama ni alkoholik, ona samo kadi. Nikoli ni bila od česa odvisna, razen od cigaret, kar se mi nič takega ne zdi, čeprav jaz npr. nikoli nisem bila kadilka.

Z mamo sva imeli hude boje v otroštvu, ker me je čustveno zanemarjala, potem pričakovala od mene vse popolno, tako da sem bila ves čas pod stresom in imam še zdaj posledice zaradi tega, bila sem res skoraj popolna, ker sem mogla bit, če nisem bila sem doživljala psihično in fizično nasilje. Za vsako stvar pa vpije… oz. je vpila in to dela še zdaj, s tem da edino jaz sem se naučila jo obvladat. Eno je izogibanje takim situacijam, drugo pa da ko vidim, da bi e ona rada prepirala, znam to mirno rešit in se umaknit, tretjo pa,, če ni ravno name usmerjeno, jji odločno rčem, da ne bom teth stvari pposlušala (npr. začne da bo nekoga ubila…). In dejansko skoraj nimava problemov. Mogla sem pa veliko naredit na samozavesti, pomagale so terapije s konji tudi. Mami sem odpustila vse, kar mi je naredila. Že zato, ker sem si prebrala o teh stvareh, da je vzrok vsega nekaj, za kar ni ona kriva. Drugo pa zato, ker se ne mislim obremenjevat.

Glede očeta. Nisem živela z njim. Isto kot mama – za vse so vedno drugi krivi. Ni dojel, da je odgovoren za svoje otrok, mene. Nikoli ni skrbel zame in nikoli ni klical za rojstne dneve, mi bil v neko čustveno oporo. To pa pričakuje od mene. Mislim, da je bil to razlog, da me ej enkrat rres začel žalit in govorit ene take zelo boleče stvari. Zanj nikoli ne bom dovolj dobra, ne briga ga kaj se sploh z menoj zgodi. Poskrbet moram zase (in to itak počnem). Grozno mi je to, da če bi se karkoli zgodilo z menoj (bolezen, nesreča…), da on vseeno ne bi poskrbel zame in npr. ne bi imela strehe nad glavo. Mogla sem pa na hitro odrasti – in jaz si ne smem privoščiti napak. Tega tudi večina ljudi ne razume. Vedno sem bila popolna, on pa tega ne vidi. Ker sem odrasla, tudi razumem, da mi on ne more dat čustvvene opore, sam jo paa rabi – zato npr. mu prinesem kako pozornost za rojstni dan ipd… In je potem res ful vesel. Pri vsem skupaj – ja OK, se recimo obnašam tako kot se pa moram, ker očitno sem bolj zrela oseba. Okoli mene pa podobnih kot sem jaz ni, zato npr. se name pa skoraj nihče ne spomni alii pa samo iz vljudnosti, neomu nkaj pomenim. Zdi se, da pomenim bivšemu fantu, ampak mislim da ima on en velik problem – ne zna bit sam in zato bi šel zame do zvezd in nazaj, samo da bi lahko spet bil z menoj.

OK tretja stvar – zakaj sem vprašala če je povezava alkohol in osebnostne motnje, če je alkoholik nujno MOM. A to pomeni, da če ni, bi se moral obnašat čisto normalno? Kaj je npr. to: moj prijatelj je alkoholik. On je lahko zelo v redu človek, dokler ni nobenih problemov. Prijazen, rad ima otroke, zna z živalmi. V določenih trenutkih pa sploh ne vem – on začne manipulirat z ljudmi, zato daa mu posodijo denar, ki ga potem porabi za alkohol, cigarete ipd. in obljubi, da bo vrnil, pa točno ve, da ne bo. Sicer je pa tak po drugi strani, da bi vse naredil za koga. Zna bit pa tudi nekako hinavski in sam je rekel, da maščevalen. Kar sem mu že sama povedala, da je vse to nezrelo, otročje, neodraslo itd… Zaradi njegovih manipulacij, ker on proba to večkrat, tudi če mu enkrat rečeš ne, bo hotel najt drug prebrisan način, da te prinese okol in ker sva veverjetno samo 2 osebi, ki tega nisva pustili, sva se na hudo skregali z njim – in to ni bil prepir, samo ododločno rečeš, kaj te moti in kaj počne in da veš da počne, on je potem užaljen in ne bo priznal. Tako je potem namesto da bi se pogovoril in mu vse razložil, on kuha mulo mesece. Jaz sem mu če se le da izogibam, ker ne prideš nikamor – samo me zanima (ker to opažam pri več ljudeh, pa niso alkoholiki) – ali se ti ljuddje tega sploh zavedajo ali ne? Druga lastnost prijatelja je, da hmh ima rad popd nadzorom ženske. In mislim da jej ljubosumen. In zelo je v določenih trenutkih eksploziven. Če se, se pretepa z moškimi, ampak to je bilo bolj leta nazaj. Potem pa je še, da se včasih zjoče, pa sploh ne deluje tak tip. Sicer bolj ko se napije. Pa hud egoist je, nekako samovšečen. Navajen pozornosti. Ali ej to MOM ali je samo nedozorel kot oseba? Se sploh lahko iz tega to vidi?

Nekako hočem razumet ljudi, kdorkoli že gre mimo mene, ker eni imajo res probleme sami s seboj. Jaz ponavadi jih potem nimam z njimi, ker vem kaj naredit, da ne pride do konflikta. Edino stvarri ki se jih ne da preprečit – npr. neka oseba ni prišla na dogovorjeni sestanek in ni poklicala. Z njo ni nič narobe, samo očitno je zelo nezrela. In opažam, da imajo vse te motnje neke skupne točke tudi, očitno. A se potem tudi zdravi na isti način? In vsi ti ljudje – alkoholik nekdo ki faksa ne naredi, nekdo ki se ponavadi tako čudno obnaša – nihče v bistvu ne zna sam živet, zanje nekdo skrbi.

Pozdravljeni,

tako kot je rekla gittaanna, lahko da nekdo trpi za MOM in se potem zateče v odvisnost, ni pa to nujno niti korelativno.

Sprašujem se, kaj za vas pomeni oz. bi pomenilo, če bi vedeli, da nekdo ima MOM? Če bi vedeli, da npr. vaš prijatelj trpi za MOM? Ko pravite, da bi radi bolje razumeli ljudi, hkrati zelo dobro opisujete vedenja določenih oseb v vašem življenju in kot ste napisali, se tudi vi zaščitite pred tem. Kaj bi za vas pomenilo določene lastnosti pripisovati MOM ali ne? Glede vašega prijatelja se ne morem izrekati, saj so za postavljanje diagnoz predpisana specifična diagnostična merila in vprašalniki. V psihoterapiji se vsakega človeka obravnava celostno in skozi odnos naravnano glede na njegovo (ali njeno) temo, s katero prihaja na terapijo. Velikokrat ljudje niti ne vedo, ali imajo MOM, in včasih se na terapiji odprejo druge teme, kot tiste, zaradi katerih se nekdo odloči vstopiti v proces. Določene značilnosti in razlike v obravnavah so vezane na značilnosti osebnostnih motenj, pa vendarle je diagnoza zgolj delovna hipoteza, v ospredju in tisto, kar je pomembno, pa je človek, ki je v terapiji in njegovo doživljanje in odnos to tega, s čimer prihaja in glede česa trpi.

Lepo pozdravljeni,

Parov Anzelc

Ne vem točno, kaj bi mi to pomenilo, ampak mislim da mi je lažje vse skupaj, če razumem vsako podrobnost in od nekdaj sem taka, da preberem in se pozanimam čist za vsako stvar… 🙂 Težko to pojasnim. Enkrat sem se šla učit neko skladbo na inštrument, ki ga sicer ne igram in je težja, tam nekje za vsaj 5. razred in sem se je naučila, drugič pa sem preštudirala literaturo z veterinarske fakultete, ko mi je zbolel hišni ljubljenček. Zdaj me je nekako začela zanimat psihologija, psihoanaliza in te stvari ter odnosi med ljudmi. Tako da npr. ko sem vprašala za alkoholike, Rugljevo knjigo, Pot samouresničevanja, sem ravnokar prebrala. Ponavadi potem kako tako vprašanje postavim, za katerega res nikjer ne najdem odgovora, npr. na spletu.