Ali imajo moški čustva?
Jože, tvoji verzi so prav lepi in parkrat za premislit.
She/prva, tudi ti si zadela bistvo – pri mojih, ne več rosnih letih, je težko srečati moškega brez zgodovine. Tudi jaz jo imam. Ugotavljam, da je to en glavnih problemov pri navezovanju stikov v naših letih. Bolj smo previdni, bolj vemo kaj hočemo, ne damo se več kar tako speljati na led, tako moški kot ženske. Zdi se mi, da bom vsak čas tudi jaz oblekla neprebojni jopič, saj te toliko razočaranj v življenju lahko čustveno ohromi.
Pat, tvoja razlaga ni najbolj logična. Zato, da z nekom pričneš stopati v partnerski odnos, se mora nekaj dogajati. Najprej morata en drugega opaziti, si biti všeč in privlačna. Tukaj potem nastopi ta lov ki te tako moti. Moški je tisti, ki kaže svojo naklonjenost do ženske. Jo pokliče, kam povabi, je prijazen itd. Saj vemo, če ženska prevzema pobudo, (ne počaka, da jo moški), moški prav gotovo ni ne vem kako navdušen nad njo, prične se je otepati. Moški praviloma rabijo več časa za vzpostavitev zveze kot ženske. Z lovcem sem mislila predvsem to, da je moškim v naravi da dvorijo ženskam. Če mu sama pade v naročje, ne da bi se zanjo trudil, ženska zgubi pol svojega čara
Pat, ne vem ali si ženska ali moški, ampak kako gre to v praksi, da je dovolj da moški samo je, ne da bi s čimerkoli pokazal interes do ženske? Menda me nimaš za tako naivno, da nasedam lepemu govorjenju, ki ni podkrepljeno z dejanji?
Z zadnjim stavkom imaš mogoče celo prav. Ker se jaz ne grem v življenju igric, enako vidim in pričakujem od ljudi okoli sebe. Kadar gre za neljubezenske odnose, igro hitro prepoznam in jo kot tako tudi vzamem. Ko pa so v igri moja čustva, si znam kar lepo čas govoriti, da vse skupaj ni igra.
neli* napisal:
> >
> Pat, ne vem ali si ženska ali moški, ampak kako gre to v
> praksi, da je dovolj da moški samo je, ne da bi s čimerkoli
> pokazal interes do ženske? Menda me nimaš za tako naivno, da
> nasedam lepemu govorjenju, ki ni podkrepljeno z dejanji?
>
> Z zadnjim stavkom imaš mogoče celo prav. Ker se jaz ne grem v
> življenju igric, enako vidim in pričakujem od ljudi okoli sebe.
> Kadar gre za neljubezenske odnose, igro hitro prepoznam in jo
> kot tako tudi vzamem. Ko pa so v igri moja čustva, si znam kar
> lepo čas govoriti, da vse skupaj ni igra.
Sam, kako pa to, da si zaupala, če si sledila dejanjem? Res nisi opazila, da se gre igrice? Ali misliš, da to spada k dvorjenju?
Sem ženska. In dokler sem bila mlada, sem nasedala oziroma, nisem gledala v pravo smer…. Sedaj takoj zavoham nekoga, ki se gre igrice, ki ima na sebi masko – dvorjenje je pa kaj????? Me prav zanima, kaj je to zate, potem bom vsaj vedela, ali govoriva isti jezik. KEr se mi zdi, da vidiva stvari malo drugače.
No, moj moški se ni ustrašil “biti vezan”…. In to mi je pač povedalo, da je tak tip človeka, ki misli resno…
Ne vem, no, kako drugače pa boš ugotovila, da kdo misli ali ne misli resno, kot da postaviš prava vprašanja….. in če ti odvrne, da postajaš sitna…. ob takih vprašanjih, ne vem kaj je še za čakat ob takem človeku? Na čudež?
neli ti si pat popolnoma narobe razumela in spet si ena izmed žensk, ki imajo klišejska pričakovanja od moških…moški bo dvoril, te klical, vabil na zmenke in ti razkrival načrte s teboj, ti pa se boš medtem delala ne tako preveč dostopno oz. kot si sama rekla, mu ne boš padla v naročje…tako kot se moški mora trudit za žensko, se mora tudi ženska trudit za moškega…
kaj ti je hotela povedati pat in to ti bom povedala tudi jaz…da dva človeka gresta na zmenek mora biti nek namen…kot temu rečemo “padeta si v oči” in se odločita, da bosta vzpostavila nek odnos…vzpostavitev odnosa se začne že s tem, da gresta npr.na kavo…in pri teh odnosih, ki jih medsebojno vzpostavljata je čisto dovolj, da si to kar si…velja tako za moške kot tudi za ženske…ne vem pa zakaj nekatere ženske pričakujete, da se bodo moški takoj izjasnili kaj hočejo od vas…to je nemogoče, ker vas niti ne poznajo in vsako siljenje glave skozi zid je obsojeno na propad…ker si si ti zamislila v tistem trenutku, da si želiš resno vezo, še ne pomeni, da ima moški, ki ti stoji na poti enak namen s tabo, ker namreč hitro se ti lahko zgodi, da tudi ti ne bi z njim šla v kakšno vezo brž ko bi ga spoznala…
bistvo vsega tega je, da želi si resno vezo z določeno osebo, ki jo spoznavaš in dovoliš njej spoznavati tebe takšno kot si, ne pa da si samo želiš resno vezo s prvim moškim, ki ti bo naklonjen in ti bo izražal čustva in ti dvoril…ja kratkoročno je to zelo sladko, dolgoročno pa glede na to, da si sama odrasla ženska z izkušnjami, veš da ni dovolj…ko se najdeta dva, ki si želita več drug o drugega je vse zelo spontano in jaz ti svetujem, da se prepustiš tej spontanosti in si v glavi ne delaš nekih načrtov, posebej ne tistih šablonskih…
LP
Najprej odgovor za neli*
Mogoče si malo narobe razumela, kaj sem ti hotel povedat, ko sem opisoval razliko med “lovci” in dobrimi fanti. Ko sem napisal, da dobri fantje bolj čakajo nisem mislil na to, da jim bodo punce same priletele iz neba. Moreš razumet eno stvar in sicer to, da “lovci” iščejo punco, dobri fantje pa iščejo ljubezen. Tu je razlika. In ta razlika je gromozanska. Lovcu je pomembno samo to, da nekaj najde. Ni važno kaj… eno punco pač. Išče punco in ne ljubezni.
Dober fant pa ne bo iskal, ampak bo nekako čakal. Ampak ne, da bo punca padla iz neba, ampak bo čakal nek trenutek, ko bo enostavno začutil, da je pa tista punca mogoče prava. Mogoče bo potreben samo en nasmeh, en pogled v oči, en trenutek… ne bo nekih sladkih besed v diskotekah, ne bo pod vplivom alkohola, ne bo blefiranja. Enostavno čaka na nek trenutek, iz katerega bi se lahko zgodilo nekaj več. Ampak tega ne nečrtuje, kar pa “lovci” skozi počnejo. Lovce opaziš vsak vikend zunaj, kako “lovijo”… dober fant pa ne bo lovil, ampak bo čakal nek trenutek. Trenutek, katerega je težko opisat z besedami.
Me veseli, da se je Pat vklučila v debato. Imam občutek, da precej podobno razmišljava, zato bi še sam dodal par besed, s katerimi bo neli* mogoče stvar še bolj jasna.
Osvajanje oz. dvorjenje je igra. Moški bo poskusil prepričat žensko, da bo njegova. Ampak ta “lovec” ne bo iskal ljubezni, ampak samo žensko. Zato bodo padale sladke besede, darila, laži in ne vem kaj še vse. Samo da bi jo dobil. Dokaze, kdaj gre za lovca, pa ti je že Pat lepo napisala.
Če ti moški odgovori, da si sitna, ko ga nekaj resno vprašaš o razmerju, je to že en dokaz… če je alergičen na vajine pogovore o prihodnosti, je to že drugi dokaz… če s teboj ničesar ne načrtuje, je to že tretji dokaz… itd.
Dobremu fantu pa se za razliko od “lovcev” o tem ne bo nikoli noben problem pogovarjat… še všeč mu bo, ker te ima rad, te ljubi… se bo s teboj z veseljem pogovarjal o vsem.
In kot ti je tudi suzy26 povedala… ljubezen pride spontano. Ljubezen je trenutek. Ni osvajanje. Da pa ta trenutek doživiš, se moreš prepustit življenju. Včasih že en pogled pove več, kot tisoč sladkih besed. In te trenutke je treba iskat oziroma na njih čakat. Samo tako te bo našla ljubezen in ne lovec.
LP, Mel
Hvala vsem trem, Pat, Suzy in Melu da ste si vzeli čas zame. Naslovno vprašanje sem postavila sicer na splošno, ker imam ob branju raznih postov občutek, da nisem edina, ki se to sprašujem. Seveda pa je zame to vprašanje aktualno, ker gre za moje dogajanje.
Že zgoraj sem omenila da gre za dalj časa trajajoče razmerje, ki je enkrat bližje, drugič oddaljeno. Ta nihanja me spravljajo v vse mogoče dvome in vprašanja.
Pat, kaj je zame dvorjenje sem že prej opisala, pri tem pa mislim na začetek neke zveze. Kasneje pa namesto dvorjenja vstopi pozornost in prav te je s strani mojega primera vedno premalo.
Zelo všeč mi je tvoje mnenje suzy in se v celoti strinjam s teboj. Dolgo je že tega kar sem ga spoznala in prav tako, kot opisuješ v drugem odstavku, je potekalo najino znanstvo. Klepet, kavica, nobenih obljub in dogovorov za naprej. Vse je bilo spontano. V njem nisem iskala resne zveze, le lepo mi je bilo če sva se videla. Sčasoma je preraslo v več. Bilo nama je še lepše, sledili so skupni izleti, dopusti, tudi skupno življenje ki ga ni več. Zapletlo se je pri mnogih stvareh zato se nama je zdelo pametno, da živiva vsak posebej in tako kaj razjasniva. Nekaj časa kaže dobro, potem spet ne… moje srce pa je še vedno pri njem.
Če odmislim tega moškega o katerem govorim in se podam na pot iskati novega, tudi slučajno ne bi iskala v vsakem pravega zame. Dokler mi ta zaseda prostor v srcu, si ne predstavljam, da bi ga lahko kdo zamenjal.
Sploh pa nisem ženska, ki bi se hitro ogrela za moške; če mi je vsaj malo simpatičen si vzamem veliko časa za spoznavanje, nikakor se ne bi mogla hitro navezati nanj.
Posebej dobrodošlo je moško mišljenje Mel. Vidim, da pojem lovca razumeva vsak po svoje. Takšnim vrste lovcev kot jih omenjaš ti, tudi slučajno ne pridem v njihov domet. Že iz mladih let me niso privlačili, kaj šele sedaj. Sploh pa ne hodim na kraje, kjer oni lovijo. Ponavadi se obnašajo nastopaško kar me odbija.
Zelo lepo si opisal razliko med ljubeznijo in lovcem, kar si bom vsekakor zapomnila kot koristen napotek.
Glede na opseg študijske literature katero sem prebirala ,nisem popolnoma prepričana da sem kar koli konkretnega najdla z tega podrošja. Vse kar bom napisala je moja osebna iskušnja . Z enim stavkom je teško dati odgovor . Tu so potrebne filozofske teorije pa tudi one nebi bile bogve kaj prida. MOška čustva so povezana :
– želodec, kar pomeni ,ob pravem mestu na pravi način skuhano,servirano in čim bolj podobno mamini kuhinji.
-oči,registrirajo plen ki v njegovih možganih pošljejo sliko žrtve.
-možgani izdelajo strateški plan in ga pošljejo naprej v možno izvedbo.
-spobnja glava se aktivira in išče ,kdo naj bi odgovarjal podanemu načrtu.
Ker spodnja glava ima lukno ,velikokrat ni zmožna dokonca obdržat in speljat strategijo ,predčasno začne spuščat.
-potem nastopi iskalec napak ,kateri je v moški glavi /zgornji/.
-mora se najti krivec oz. akter , tu nastopi še ljubosumlje na pse, mačke, papige…..
-če je bilo početje uspešno takrat ni ljubosumja,potrebno je da izbranka aktivira mamino kuhinjo in bo imela njegova čustva na pladnju.
Eno pa zmeraj drži,NIKDAR IN NIKOLI NESME IMETI OBČUTEK da se svet zaradi njega ne vrti.
Upam da sem komu lahko pomagala pri njegovih dvomih in dilemah.
Ojla, Neli!
Res, preden človek začne resno razmerje, mora dobro spoznati partnerja, ugotoviti skladnost, da se odloči za resen odnos. Da se ne spustiš v razmerje kar tako, kot bo čas prinesel, ampak da aktivno usmerjaš svoj čoln. Da se zavedaš kaj žališ in da si sposobna presoditi, če to dobivaš. Če se nič hudega sluteč na človeka navežeš, pa potem ugotoviš, da ni pravi, potem razhod precej boli.
Razmerje v nihanju je zelo naporno – enkrat se imamo radi, drugič ne, boli pa vsakič zelo. Če bo stanje nihanja trajalo dalj časa, bo treba razmisliti in se odločiti, kako narediti konec bolečinam. Taka nihanja zelo slabo vplivajo na tvojo psiho – začneš razmišljati, kaj si naredila narobe, se pretirano prilagajati, pozabiš, da so zamrznjene situacije samo posledica partnerjeve nepredvidljivosti in nezrelosti. On ima težave sam s sabo. Tvoja čustva so stabilna, njegova pa nihajo od prijaznosti do oddaljenosti.
Ko si sama, se razvajaj in poskrbi zase. Nauči se imeti lepo brez moškega. To je spretnost, ki vedno pride prav. Pa še tvoj bo imel čas razmišljati, ko ga boš pustila pri miru. Ne kliči in ne letaj za njim. Če je pravi, bo sam prišel nazaj, če pa ni, je pa tako ali tako vseeno, če ne pride.
LP
Nekje sem prebrala, da so moški zaljubljeni samo tri dni.
Samo tri dni trajajo njihova čustva prve zaljubljenosti.
Ženske pa ravno obratno. Po treh dneh so šele pripravljene zares ljubiti.
Taka je statistika. Zanimivo, a ni?
Od moje prijateljice mož je priznal, da ga je zaljubljenost minila že na poročnem potovanju. Tudi taki moški so.
Ja, podobno razmišljava (in delava).
Povem moj primer, da bo bolj jasno.
Srečala sva se. Šla sva na pijačo. Se pogovarjala pet ur. In to iskreno, direktno. Naslednjič sva šla na sprehod in se pogovarjala…. In tako nekaj tednov. Brez dotikanj, brez rož in komplimentov, brez euforije….
Postajala sva prijatelja. Bila sva vesela, da se druživa. In nisva se šla skrivalnic, ampak sva se direktno pogovarjala.
Veš, tiste skrivalnice, ko poveš stvari “med vrsticami”, so po mojem že prvi alarm, da nekaj ne štima..
A bi se ti o recimo…. prodaji hiše pogovarjala… med vrsticami?? Recimo…. “ja, veste ta hiša je bila obnovljena nekje, nekje ni še bila, je vseljiva, če niste preveč zahtevni, ima kopalnico, skromno a konfortno….”
Bla, bla, bla…. a bi sploh vedela pri čem si? Ne bi.
In tako se nekateri pogovarjajo v obakih, v prispodobah, v namigovanjih, v nekončanih in dvoumnih stavkih, Evo to so igrice…. Komu se jih da se igrati, se kar naj. Meni se ne.
In neli*, kar ti po mojem iščeč, je romantično zaljubljenost, ne pa ljubezen.
ayana napisal:
> Glede na opseg študijske literature katero sem prebirala ,nisem
> popolnoma prepričana da sem kar koli konkretnega najdla z tega
> podrošja. Vse kar bom napisala je moja osebna iskušnja . Z enim
> stavkom je teško dati odgovor . Tu so potrebne filozofske
> teorije pa tudi one nebi bile bogve kaj prida. MOška čustva so
> povezana :
> – želodec, kar pomeni ,ob pravem mestu na pravi način
> skuhano,servirano in čim bolj podobno mamini kuhinji.
> -oči,registrirajo plen ki v njegovih možganih pošljejo sliko
> žrtve.
> -možgani izdelajo strateški plan in ga pošljejo naprej v možno
> izvedbo.
> -spobnja glava se aktivira in išče ,kdo naj bi odgovarjal
> podanemu načrtu.
> Ker spodnja glava ima lukno ,velikokrat ni zmožna dokonca
> obdržat in speljat strategijo ,predčasno začne spuščat.
> -potem nastopi iskalec napak ,kateri je v moški glavi
> /zgornji/.
> -mora se najti krivec oz. akter , tu nastopi še ljubosumlje na
> pse, mačke, papige…..
> -če je bilo početje uspešno takrat ni ljubosumja,potrebno je da
> izbranka aktivira mamino kuhinjo in bo imela njegova čustva na
> pladnju.
> Eno pa zmeraj drži,NIKDAR IN NIKOLI NESME IMETI OBČUTEK da se
> svet zaradi njega ne vrti.
> Upam da sem komu lahko pomagala pri njegovih dvomih in
> dilemah.
Limonada!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! :))))) Prav tako gre pri romantičnih zaljubljenostih, ja…… Kliše propada!
Se strinjam z vsem, kar si napisal. Tudi sama sem dolgo opažala in izbirala opičjake, ki so se v prvi vrsti guncali pred mano iz svojih lian. Z enim takim samcem sem se celo poročila in se seveda dobro opekla. Po tej izkušnji in tudi na račun neizmerne sreče, sem našla Moškega, ki je zdaj moj mož. Kajti takih moških res ni veliko. Velikokrat se vprašam, če ne bi šla kar mimo njega, če ne bi imela prve izkušnje. Kar strese me… In kdo ve, koliko takšnih fantov sem spregledala, butara. Zato bo kar držalo, da je treba poljubiti veliko žabcev, da prideš do princa 🙁 Na žalost. Šele potem veš, kaj imaš.
