ALI IMA KATERI VAŠ OTROK “TIK”
Sama imam tike že od otroštva. Predvsem je pomembno, da otroka ne obtožujete zaradi tega, kar počne, saj sam ni nič kriv. Moja mama je bila taka, da ji je bilo nerodno pred drugimi ljudmi, kadar sem jaz “izvajala” tike. Zato mi je ves čas velela, naj preneham. S tem me je zelo prizadela. Čeprav sem ji povedala, da ne morem nehati, ona tega ni razumela. Ponavadi je najbolje, da otroka sploh ne opozarjate na to, saj je če otrok razmišlja o svojih tikih, še huje. Če se Vaš otrok preveč obremenjuje s tem, lahko to pripelje do resnih težav s stresom. V tem primeru je dobro, če se posvetujete s psihologom.
Hvala za res dobre prispevke in debato. Stara sem 33 let in tudi sama imam že od otroštva tike. Pretirana občutljivost že od malega, zahtevne stvari za predelati v otroštvu, enostarševska družina, preizkušnje, naprednost glede na vrstnike (preskočila sem 2 razreda v OŠ, npr.), potovanja, itd itd. Tikov pa nismo predelali oz. vedno sem bila kregana, ko sem jih pač izvajala. Bili so kratkotrajni (2 meseca npr.) in so se med sabo tudi prekrivali. Niso bili fejst vidni ali slišni; slišala jih je le mama, ki mi je bila edina blizu ali pa občasno sestrična, ki ni rekla nič. Rada bi opozorila starše, da naj res ne opozarjajo otrok ali jih zmerjajo zaradi tega (zgoraj si lahko preberete o drugih načinih, kako to sčasoma premagati na miren način), saj je meni tiki vračajo še danes za kratka obdobja in ponavadi trajajo nekaj minut na dan, pa ne vedno v stresni situaciji (blagi, nič fejst vidnega, slišnega). Nikoli pa ne bom pozabila občutka krivde, ki sem ga čutila do mame vsakokrat, ko je zavpila name, da naj neham s pokašljevanjem/hrkanjem/mežikanjem… – tako občutek krivde (ali to res počnem zanalašč? da jo mučim?) kot tudi njeno vpitje sta mi povzročala OGROMEN stres, ki se ga še danes spomnim. Razglejte se, preberite si o tem in že s tem pomagate otroku, ker napačnega načina ne boste ubrali – če boste le malce potrpežljivi. Vi, ki pa ne veste, kaj to je…nimam besed.
Pozdravljeni,
tudi sama imam to izkušnjo, s pomočjo res dobre terapevtke, ki me je usmerjala, da sem odpravila vzrok in danes normalno funkcioniram. Neizmerno sem ji hvaležna in jo resnično priporočam. Drage moje in dragi moji ne gre čez noč treba je veliko vztrajnosti in potrpežljivosti pa gre. Če koga zanima naj javi
Tanja