Ali HSG "fejst" boli ????????
Pozdravljena Lea !
Mislim, da je vse odvisno od ginekologa in od praga bolečine, ki ga imaš. Jaz sem HSG opravila v Postojni, sama preiskava niti ni bila boleča, se da potrpeti, le neprijetna. Zjutraj sem dala kri in vodo, jaz nisem dobila ničesar proti bolečinam, nato pa slikanje. Samo slikanje ni hudo, najbolj ”boli” pritrjevanje cevke na maternični vrat, skozi katero nato vbrizgajo barvilo. Nato sledijo slikanja. Meni so opravili samo enega. Nato greš ali te peljejo v sobo, jaz sem se kar dobro pučutila, zato je rekel, da grem lahko kar domov, nekatere ostanejo, do popoldanske vizite. Dobila sem antibiotik in tri dni bolniške. Krvavela sem zelo malo, drugi dan še zelo malo. Kot sem že napisala je vse odvisno, vsaka ima drugačno izkušnjo s HSG-jem. Tako, da kar pogumno, vse smo preživele !
Srečno in lep pozdrav !
Tina
Pozdravljena!
Ja,mene je bolelo zelooo!Sodelavke,ki so bile na hsg-ju,so mi pač povedale,da boli ampak jaz sem si vseeno mislila,da ne boli tako,da pač niso potrpežljive…Toda,ko so meni opravljali poseg,sem mislila,da bom umrla!Naj povem še,da sem drugače zelo potrpežljiva,ampak,če bi morala še enkrat na hsg,bi prosila za kakšen analgetik!
Pa brez straha,saj lahko da tebe ne bo bolelo(ne boli vse!!)
Hojla!
Tudi mene je HSG zelo bolel, ampak predvsem zato, ker sem bila od strahu cela v nekakšnem krču, nisem mogla sprostiti mišic. Tak grozen strah pa je bil posledica neinformiranosti. Takrat (uh, a je res tega že 10 let) sem dve znanki, ki sta tudi bile na HSG, pobarala, kako je s tem, kako poteka, če kaj boli ipd. Obe sta mi rekle, da sploh ne boli, da je takoj narejeno (pajade!) in da si v bistvu vležeš, te sliknejo in čao. Kot da bi slikala nogo. Gotovo, da ja. Ker sem seveda nekaj podobnega pričakovala, sem takrat, ko so mi pritrjevali uno zadevščino na maternični vrat, dobesedno otrdela od strahu in šoka. Posledica: zelo boleča preiskava, jaz napol mrtva s potoki solza ven in hude bolečine po poti domov, nato pa še vnetje. Torej, ne prenašam žensk ,ki te kar tako odpravijo, kot so mene. Tako ti delajo medvedjo uslugo. Vsaj jaz sem zmeraj vsako stvar veliko bolje prenesla, če sem vsaj pribl.vedela, kaj me čaka.
Torej: HSG je načeloma neprijetna preiskava, v bistvu poleg punkcije (O.K.,tisto je že poseg) po mojem najbolj zoprna. Lahko boli, lahko tudi ne, odvisno predvsem od tvoje psihe in praga bolečine. Verjemi pa, da se da prenesti. Kot sem že rekla, moj HSG je bolel kot hudič, vendar bi danes šla še enkrat, če bi bilo treba in to lažje, saj bi vedela, kaj me čaka.
LP
A veste, kaj je pa mene (z)motilo v zvezi s HSG? To, da postopek opravijo v prastarih prostorih s temu primerno opremo, ki zgleda kot da so jo vzeli iz kakšnega starega filma o Frankensteinu. Jaz sem malo bolj sramežljive sorte in mi je bil včasih velik problem že samo obisk pri ginekologu (parkrat sem ušla iz ordinacije ali čakalnice), HSG pa je bila prva resna preiskava v zvezi z mojo neplodnostjo. Tam je stalo pet ljudi in mi gledalo med noge ter glasno komentiralo! Razumem, to je za njih vsakdanji pojav, služba…, jaz pa sem bila razžaljena v dno duše in skrajno prizadeta. Točila sem krokodilje solze nemoči in čakala, da bo vsega skupaj konec. Bolelo ni preveč, vseeno pa so mislili, da jokam od fizične bolečine.
Ko sem prišla domov sem dragemu povedala, da ne grem nikoli več na noben poseg, ker je vse skupaj tako poniževalno, pa čeprav ne bom nikoli imela otrok.
Seveda sem potem šla in bi naredila karkoli za to, da bom nekega dne mama…
A sem res “čudna” ali kaj?
Hope
Emi, tudi meni je dr. Medved delal HSG in se je dalo zdržati. Domnevam, da se to o hujših bolečinah v nadaljnjih postopkih nanaša predvsem na “psihične bolečine” – vse to pričakovanje in potem grozno razočaranje…. Tudi jaz mislim, da so tovrstne bolečine najhujše, pa še vsak mesec jih je treba preboleti….
LP, Andreja1
Hope,
jaz sem se počutila popolnoma enako, čeprav mi ni pet ljudi gledalo med noge, ampak je okrog hodil tehnik in kar neko osebje, ki je pripravljalo prazgodovinske naprave, medtem ko sem že ležala razkrečena in čakala na slikanje. Bolelo me sicer ni zelo, bilo je le neprijetno. Pa cel sistem v porodnišnici…Počutila sem se ponižano in sem tudi možu rekla, da ne grem več na nobeno preiskavo, še roditi da ne grem v porodnišnico, če mi slučajno rata zanosit. Kakšna dva meseca zaradi šoka tudi nisem več mislila na otroke, nisem se več hotela truditi, sedaj me pa spet prijemlje. Kakor kaže, sem bolj občutljiva za te zadeve in zato iskreno občudujem in spoštujem tiste, ki ste dale skozi vse od HSG do laparo, IUI in IVF… Šele po slikanju sem razumela, kaj vse te preiskave in postopki zahtevajo od žensk – treba je imeti veliko srčnosti, potrpežljivosti in nenazadnje tudi kar visok prag tolerance za bolečine in neprijetnosti – in od partnerjev, ki morajo ohraniti psihično in čustveno trdnost in nam biti v oporo tudi takrat, ko “nam vse dol pade”.
Vsem želim, da bi bilo treba kar najmanj preiskav, pa korajžno naprej!
LP, Ena
Tudi jaz se strinjam s tvojo izjavo. Ko sem zagledala vse tiste uteži, se mi je zdelo da smo v srednjem veku. Vendar je res, da ko ti jih obesijo gor, ne boli nič. Boli šele potem, ko ti vbrizgajo kontrast. Pa sem zdržala, čeprav se mi je potem ko je bilo že vse mimo, utrnilo nekaj solz.
In mislim, da če bi šla še enkrat skozi to, bi bile bolečine manjše, ker že veš, kaj lhko pričakuješ.
sem mislila, daje HSG ponižujoč.
Pa histero, ko te trop kobajagi potrebnega osebja sicer nadvse prijazno gleda, ampak še vegno GLEDA in tipa in briše in….
Vrhunec je pa porod, ko si pa res povsem nemočen, obrit, sklistiran, s tacami v luft v takem položaju, ki ja ustreza mimoidočim, tebi pa čimmanj, ko vtakne roko vate prav vsak, ki je vmes postel dežuren in bi rad kaj preveril, pa nekaj praktikantov, ki vmes malo postavajo in se prikotalijo blizu, ko babica preverja, koliko si odprta, potem se jih pa zgrne tik per iztiskom cela jata firbcev, mislim da deset, in ti bulji med krake in se čudi, zakaj kričiš in kaj bi oni vse drugače pritiskali na mojem mestu…
…ampak punce….poplačilo je tako nebeško, da kar korajžno čez vse te ovire. Potem si bomo pa enkrat skupaj v kakšnem klubu mam zmislile zvito strategijo, kako se vsem tem cepcem maščevati!
Pa res srečno!
J
Pozdravljene!
¨Sam postopek mi je opravil dr. Zorn in po pravici povedano čisto nič me ni bolelo. Hvala vam za vsa pojasnila . Sedaj me čaka laparo, ker so moji jajcevodi slabi in mi jih bodo odstranili. Nisem prepričana da je to dobro. Imela sem tudi že dva žal neuspešna postopka IVF.
Želim vam veliko potrplenja in veliko sreče, Lea