Ali gre za NOM ali ne?
Spoštovani. Šele pred kratkim, pa sem v zvezi že več kot deset let, sem začela prihajati do spoznanj, da bi pri mojem možu šlo lahko za katero od osebnostnih motenj. Občutim ga kot psihično in ekonomsko nasilnega (Lundy Bancroft ga lepo opiše v knjigi Zakaj to počne?), včasih sem sumila, da je psihopat, zdaj pa se bojim, da gre za NOM. Seveda nisem strokovnjak, ne želim kazati s prstom in obtoževati in postavljati diagnozo, želim pa pomagati sebi, da bi ugotovila, za kaj gre, želim razumeti in se odločiti, kako naprej.
Opisi, ki sem ji tu gori našla, so večinoma pravi za NOM. Po eni strani se mi zdi, da mu delam krivico, po drugi strani pa vem, da je NEKAJ hudo narobe. Sprašujem se tudi, kaj hudiča je narobe z mano, da še kar vztrajam. A moram najprej ugotoviti, za kaj gre.
Vse pravijo, da ko imajo težave, ko zbolijo, da jim moški z NOM zbežijo, se umaknejo in se prikažejo, ko je že vse mimo, saj sicer nimajo koristi od njih. Moj mož se nikoli ne umakne, če zbolim ali se poškodujem. Ko sem v težavah, priskoči na pomoč, in to zelo intenzivno pomoč. Morda je to druga skrajnost. Morda se takrat čuti ekstra koristnega in mu to godi. Ne vem. Vem samo, da lahko nanj računam, ko sem v težavah. Vse ostalo pa ga, kot že rečeno, opisuje. Grozno se mi zdi, ko pravite, da tak človek ne čuti ljubezni do nikogar. Drži, ko je stanje kritično, se z njegove strani občuti silovito sovraštvo. Ko je vse »normalno«, pa z njegove strani občutim močno ljubezen. Je slednje lahko res samo zaigrano? Se opravičujem, v moji glavi je trenutno huda zmeda, kriza, iščem, raziskujem, poskušam si pomagati tako in drugače, njemu verjetno ne bom mogla. Prosim, povejte mi kaj konkretnega, če lahko. Hvala. Lepo pozdravljeni.
Marija Mimi, bolj kot diagnoza je važno vedenje in če je to neprimerno ali nezdravo za okolico je treba ukrepat. Posamezne osebnostne motnje so kdaj med seboj tudi prepletene, kdaj pa je pridodana še kakšna duševna težava.
Dobro poznam bordeline žensko, s sociopatskimi potezami ( čeprav navzen mila in fina, v resnici nesposobna sočutja), ki je sposobna vseh vrst prikritega nasilja in ki ne bi svojim bližjim nikoli nikdar pomagala ali jim priskočila na pomoč, ker se mora vse vrteti zgolj in zgolj okoli nje.
Oživela je samo takrat, kadar je bil kdo od bližnjih bolan ali v res hudi situaciji. Takrat se je prelevila v “mati Terezo” in je naravanost uživala v vlogi skrbne ženske ali celo mučenice, ki skrbi za svoje bližnje. Tudi pogrebi so ji bili blizu, naravnost se je spremenila. Težko je opisat , kako je oživela, se mi zdi, da je nravnost uživala, kadar je bil kdo res na dnu, ona pa je bila lahko tisti skrben angel. Tega istega človeka bi odvrgla kot posmrkan robec, če je bil zdrav in poln energije, še posebej pa ni prenesla, da bi komu šlo dobro, da bi mu uspevalo. Takrat je naredila vse, da bi izničila pomen njegovega uspeha, lahko je celo konkretno kaj naredila, da je bil spet v sranju. Obstajajo celo ljudje, ki svoje bližnje poškodujejo , npr, jim naskrivaj dajejo tablete, da so bolni , pri tej osebi se mi je zgodilo, da je nekaj dala celo v hrano, da mi je bilo zelo slabo, da lahko igrajo svojo vlogo rešitelja in dobrega angela. Za to obstaja celo uradno ime munchausen by proxy, kjer matere načrtno poškodujejo otroko, da lahko dobijo pozornost kot dobre matere, ko jih nenehoma vozijo v bolnišnico in tam tako “požrtvovalno” skrbijo zanje.
Tako da ja, osebnostne motnje se lahko izražajo na različne načine in v različnih jakostih. Važno je, da se osredotočite na posamezno vedenje in sama pri sebi raziščete ali je ok ali ne, ga boste dovolili ali ne, vam škodi ali ne in kaj z njim narediti. Morda si je res dobro tale forum prebrati od začetka saj je v njem opisanih ogromno situacij in rešitev nanje, mislim da tudi primeri podobni vašemu.
Gospa GittaAna, najlepša hvala za oba odgovora. Zaradi situacije doma, v službi pa itak, se nisem mogla prej zahvaliti.
Prebrala sem praktično ves forum za svojce, nekako kar ne morem verjeti, ali se sprijazniti s tem, da bi bil moj mož, čeprav so vsi znaki tu, eden izmed njih. S strahom domnevam, da gre za NOM s primesmi MOM-a.
Vseeno, kljub prebranemu, mi je neverjetno, kako je enkrat lahko vse super, naslednjič pa vse narobe. Za prazen nič. Scene, drama, nadzor, pametovanje, izničenje… Zdi se mi, da moram še na dihanje paziti, da ga ne zmoti. F…, kako lahko tako sploh živimo!!! And yet we do.
Ojoj, sploh nisem vedela, da obstaja izraz za ta sindrom. Tudi mojo družino je taka oseba zastrupljala, še danes sploh ne vem s čim, kaj vse je dajala v hrano, samo skoz nam je bilo slabo, krči, driska, vedno ko smo tam jedli. Sem ji tudi rekla, kaj nam daje v hrano, pa je potem oćitno dajala samo enemu nekaj v hrano, ker od takrat naprej je bilo slabo samo enemu od nas. Nato smo prenehali jesti pri tej osebi. Vse karkoli nam prinese za jest, zabrišem v smeti. Nikoli ne vem kaj ima za bregom. Pa o tem ne morem z nobenim govoriti, ker bi kdo rekel, da to ni možno, da si izmišljujem. In tudi dostikrat se sama poškoduje, da potem izpade boga žrtev, pa simulira razno razne bolezni. In čisto nič ji ne verjamem in ji to tudi povem, potem sem pa spet najslabša oseba na svetu. Saj ne morem verjeti, to je res, grozno s čim vsem se moramo spopadati. Zdaj me je pa dejstvo, da poleg vseh narcisticnih znakov, osebnostnih motenj, da ima sigurno še ta sindrom, spet postalo strah kako zaščtiti svojo družino, da se komu kaj ne zgodi. Ker take osebe so za dosego svojega cilja pripravljene narediti vse. Pa a se take osebe ne zavedajo, da to kar delajo, da ni prav, da ne morejo igrati boga, a jih nic ne ustavi, nimajo vesti ali kako? Ja, vem mislijo, da so več kot drugi in da si lahko dovolijo vse, ampak neke meje pa le obstajajo ali ne ?
Najprej se čim bolj izobrazi, poguglaj, obstaja kup člankov, literature, forumov Tudi predlog, da bi šel k psihoterapevtu ali psihologu in vprašal za nasvet je dober, samo paziti moraš, ker pri nas ni zanesljivo, da bodo tudi zares vedeli o čem govoriš. Kvaliteten terapevt pa ti lahko dobesedno reši “življenje”, te usmeri, te nauči pravih pristopov, pove kam se moraš obrniti…itd.
