Pozdravljeni,

zaradi izgorelosti, ki mi jo je diagnosticirala psihiatrinja sem na bolniški – teče prvih 30 dni in še čakam na odločbo s strani komisije ZZZS o podaljšanju. Delodajalcu sem sporočila, da sem na bolniški zaradi bolezni in da čakam na odgovor komisije koliko časa bom odsotna. Bili so podporni in me sicer niso nič spraševali zakaj/kaj imam…

Zanima me ali delodajalec ve zakaj bom na bolniški (vzrok izgorelost) – dobi kakšno obrazložitev od komisije? Sem sicer kar precej v stiski in se obremenjujem še s tem.

Sicer nadaljujem s psihoterapijo in spreminjanjem vzorcev, vendar pa se mi zdi nesmisleno, da bi to razlagala mojemu delodajalcu in se nato po vrnitvi na delo obremenjevala še z zlobnimi jeziki sodelavcev – ja saj vem – kaj se sploh obremenjujem kaj mislijo drugi, vendar nas je verjetno veliko, ki se ali pa ste se soočali z isto problematiko.

Hvala vam za odgovore.

Spoštovani,

sam ne poznam podrobno pravno formalnih postopkov po katerih sprašujete. Vem pa na splošno, da delodajalec nima v nobeni točki pravice do informacije, zaradi katere zdravstvene težave ste na bolniškem staležu. To spada v strogo varovano polje vaše zasebnosti. Tako je in, ko delodajalec prejme obvestilo osebnega zdravnika in komisije ZZZS. Delodajalec ne prejme odločbe z vsemi podatki kot vi. Dobi smo obvestilo o odobrenem bolniškem staležu.

Na tej povezavi je diplomsko delo, ki podrobneje odgovarja na podobna vprašanje: http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_jakljic-miriam.pdf

Nasploh je dobro, da oseba zna dobro ločiti med svojo zasebnostjo in javnostjo. Znotraj zasebnosti veljajo bistveno drugačna pravila (dobronamernost, iskrenost, zaupanje, sočutje, sprejemanje …) kot pa v javnosti. Služba spada v polje javnosti zato je ustrezno, da ne delite ničesar, pri čemer imate pomisleke.

Bi pa bilo lahko zanimivo vprašanje od kje stiska in obremenjevanje s to dilemo. Pogosto namreč osebe z izgorelostjo same pri sebi težko sprejmejo to stanje. Pač kot vsako drugo zdravstveno težavo. Pogosto jim je težko priznati nekaj, kar zahteva podporo psihiatra, z lahkoto pa povedo, da so si pri smučanju zlomili nogo. Ne vem, če se srečujete s tako vrsto dileme. V tem primeru je to seveda tema za pogovor s psihoterapevtom.

Lep pozdrav,

Uroš Drčić