Ali bom lahko "normalna" tašča?
Pozdravljeni!
Bolj ko poslušam prijateljice, berem forume…bolj se mi dozdeva, da je ogromen problem odnos tašča-snaha. Zanimivo kako redko kateri zet toži čez svojo taščo. Zakaj je tako? A je dejansko kaka študija na to temo? Ker kako za vraga mama ne more sprejeti ženske, s katero ima njen sin otroke, je z njo srečen?
Tudi sama imam taščo s katero pa se sploh ne pogovarjava. Nekaj let sem bila tiho, slišala sem očitke, ki jih je govorila za mojih hrbtom, a sem bila vzgojena tako, da ne ugovarjam starejšim, sklonim glavo in sem tiho. Potlej so se rodili otroci. Postala sem bolj samozavestna, zarisala mejo in ji to povedala. Prišlo je pač tako daleč, da sva nehali komunicirati, čeprav živimo hiša do hiše in se videvamo vsak dan. Ona me ne mara, mi je tudi sama povedala da je ljubosumna name. Razlog je takrat bil, češ, vzela si mi sina. Zanimivo je da ni ljubosumna na zete, saj ima še dve hčerki.
Sama imam 2 fantka in punčko, sedaj so še majhni…pa me vendar zanima, ali bom lahko razumna tašča? Tiste ki ste tašče, kaj vas moti na snahah? Vedno poslušam zgodbe snah, sedaj me zanima mnenje tašč. Če nekdo lepo pove da ne želi vaših mnenj pri vzgoji otrok, ker vi pač ne dovolite čokolade za večerjo, zakaj to označite kot slabo materinstvo in podobno?
Spoštovani,
če je mama ‘dovolj dobra mama’, ne bo imela občutka, da ji je snaha vzela sina. (Lahko ji je snaha nesimpatična kot oseba, a je ne bo sovražila in je imela za tekmico.) Tak občutek nastane pri materah, ki imajo sinove za čustvene partnerje, torej same nerazrešen odnos glede moških in/ali staršev in predvsem do sebe. Neredko se zraven pritakne kaka poteza NOM ali MOM. Nefunkcionalno materinstvo je del nefunkcionalne družine. Takšno razmišljanje je bolestno. Seveda so študije na to temo in tudi resne knjige. Na tem forumu sem napisala že veliko odgovorov na to temo, nekaj jih najdete tu: http://www.janalavtizar.com/objave/ (razdelek Tašče in snahe).
Statistike ne poznam, zagotovo pa vem, da imajo mnoge snahe in tašče obojestransko kakovosten, zdrav, normalen, sodelovalen, podporen, spoštljiv odnos. Vi kot prizadeta snaha in jaz kot družinska terapevtka pa poznava več slabih kot dobrih odnosov.
Razumljivo je, da kot mama majhnih otrok ob takšni izkušnji zaskrbljeno pomislite, ali boste taki tudi vi. Ampak naj vas kar takoj pomirim: točno tako dobra oziroma »normalna« tašča boste, kot si boste želeli. Če boste seveda živeli ozaveščene odnose, tako do primarne in moževe družine kot v partnerstvu in svojem materinstvu. In v kako dobrem odnosu boste s seboj; koliko vsebine boste vlagali še na druga področja svojega življenja poleg materinstva. Zdaj so otroci majhni in še čisto “vaši”, ampak če jim boste dovolili, da se razvijejo v samostojne mlade ljudi in vas “zapustijo” (v psihološkem smislu), vi pa boste svoje življenje gradili tudi kot samostojna oseba s še drugimi kakovostnimi bližnjimi odnosi in ne boste viseli na njih, se bodo radi vračali k vam in tudi z njihovimi partnerji ne boste imeli posebnih težav (če sploh).
V vašem zapisu se mi zdi v tem smislu ključen stavek »Postala sem bolj samozavestna, zarisala mejo in ji to povedala«. Iz dekleta, ki so jo (napačno) vzgojili, da mora vedno skloniti glavo, postajate vse bolj samostojna ženska. Le tako naprej.
Lep pozdrav,
Sama sicer nimam problemov s taščami (še), ker sem samska, tako da dejansko ta problem poznam samo skozi prebiranje.
Se mi pa poraja eno vprašanje. Torej, zaslediti je, da imajo tašče ogromen problem s snahami, a nič ne zasledim, da bi tasti imeli probleme z zeti, nenazadnje jim je on tudi “ukradel hčer”. Kako pa to? Zakaj moški s tem nimajo toliko problemov kot ženske?
Hm, če je bilo dekle “očkova princeska”, se pravi očetova čustvena partnerka, se razvijejo (poleg vseh že obstoječih!) problemi tudi med tasti in zeti, samo pokažejo se drugače, ker moški med seboj komunicirajo drugače kot ženske (in velikokrat tudi – zavestno ali pa nezavedno – prek svojih žena; kolikokrat na forumu beremo “tast pa svoji ženi tudi nič ne reče/jo podpira/se dela, kot da ni nič/se z njo ne strinja, a je pasiven” ipd.). Se spomnite filma Njeni tastari?
Moški nimajo problemov, ker se za gospodinjstvo in medsebojne odnose v družini bolj malo brigajo. Od žensk pa se pričakuje, da bodo celo življenje za nekoga skrbele, najprej za sorojence, potem za otroke, pa za starše in moževe starše.
Torej če hočeš biti dobra tašča, živi že danes svoje življenje, egoistično, kljub trem otrokom.
Če boš to usvojila, si boš oddahnila, ko se bodo otroci poparčkali. Pomoč jim ponudi samo, ko te prosijo zanjo in kolikor lahko zmoreš, brez da si zafrustrirana zaradi celodnevne skrbi recimo za vnuke. Enako velja za ta stare.
Se zna sicer zgoditi, da boš potem veljala za sebično taščo, ampak tebi bo itak vseeno:)
Moški nimajo problemov, ker se za gospodinjstvo in medsebojne odnose v družini bolj malo brigajo. Od žensk pa se pričakuje, da bodo celo življenje za nekoga skrbele, najprej za sorojence, potem za otroke, pa za starše in moževe starše.
Torej če hočeš biti dobra tašča, živi že danes svoje življenje, egoistično, kljub trem otrokom.
Če boš to usvojila, si boš oddahnila, ko se bodo otroci poparčkali. Pomoč jim ponudi samo, ko te prosijo zanjo in kolikor lahko zmoreš, brez da si zafrustrirana zaradi celodnevne skrbi recimo za vnuke. Enako velja za ta stare.
Se zna sicer zgoditi, da boš potem veljala za sebično taščo, ampak tebi bo itak vseeno:)
[/quote]
Sem se že v osnovni šoli naučila, da se ne smeš brezglavo razdajat za druge, saj so me izkoriščali za naloge. Ko sem to dojela, sem rekla STOP in začela uporabljat besedo “NE!”. Od takrat veljam res za sebično, a se neprimerno bolje počutim kot sem se prej 🙂
Kaj vidijo ženske v tem brezglavem razdajanju za druge, ki potem niti niso hvaležni, tudi ne razumem.
Brez skrbi, ti boš normalna tašča, ker te že to, da o tem razmišljaš loči od tistih “tipičnih” tašč.
Drugače pa tudi jaz nimam nekega briljantnega odnosa s taščo. Sva sicer kulturni in prijazni druga do druge ampak to je samo površinsko.
Moja tašča na žalost spada med ne najbolj brihtne ljudi (vem, da se grdo sliši ampak žal je res tako). Izhaja iz družine, kjer ne premorejo empatije ne do soljudi še manj do drugih živih bitji. Narava:kaj je to? V glavnem, to je na njej pustilo posledice, je hladna oseba, ki ni zmožna ohraniti neke trdne vezi niti s svojimi lastnimi otroci, živi iz dneva v dan, kronično nezadovoljna s sabo in z vsem kar jo obdaja.
Vedno spreminja svoje mišljenje Oz. Si prireja resnico glede na to kako to njej ustreza in ne glede na to, ali bo kdo na ta račun prizadet ali ne.
Npr. Bivša punca od njenega sina (mojega moža) edina, s katero je imel resno zvezo pred mano. Punca z veliko problemi in predsodki v glavnem njuna zveza je bila precej burna in je na mojem možu pustila krepke posledice.. Baje jo je tašča vedno šimfala in bila proti njej, a zdaj razlaga o njej, kako dobro ji gre in je bila z njo na kavi Ilin kako fajn je bilo itd itd…..npr mnenja drugih so vedno več vredna kot moje mnenje. Drugi, delajo vse boljše kot midva z možem itd itd…… Seveda tega ne reče direktno ampak vseeno pa človek to občuti. Pa glede vzgoje otrok ima včasih take komentarje da dol padeš. Ona bi to tak pa tak, ker tisti njeni znanci tudi to tako počnejo….. Ampak jaz se delam kot da nič ni, ker mi je kratko malo vseeno za to kaj si ona misli. Imam srečo, da je mož vedno na moji strani in mu prepustim, da se on ukvarja z njo in poskrbi, da ne prestopi meje. Druga sreča pa je to, da živi v tujini deset ur vožnje vstran tako da se vidimo samo parkrat na leto. Takrat pač stisnemo zobe za tisti en teden pa mamo spet za par mesecev mir.
Takih tašč je ogromno, ki so pretirano navezane na svoje sinove in obratno. Sem imela jaz tak problem in ga imam celo še po taščini smrti, ker mož mamine smrti ne more prebolet in ga je imela hčerka, ki jo je fant zapustil, ker ni bila po merilih njegove mame. Oboževal jo je, a pritiski z mamine strani so bili zgleda preveliki. Prav tako se je nonstop vtikala v njune zadeve, on je pa tudi vsak njun problem mamici nesel na nos. Čeprav sta bila še oba mladoletna, to ni bilo prav. Pri hčerki, ki je z njim načrtovala skupno prihodnost, je pustilo velike čustvene posledice, ker se je ravno tega, da ji bo fanta vzela njegova mama, vedno najbolj bala.
Otrokom pusti razmišljat s svojo glavo (poskusi najstništvo preživeti brez tistega “dokler si pod mojo streho …”) in živi svoje življenje, predvsem s svojim partnerjem, nato pa še s prijatelji, hobiji in vsem tistim, kar te veseli, pa ne boš imela časa biti nadležna tašča.
Je pa pri lastnem otroku res težko opaziti mejo, tudi če se zavedaš, da obstajajo. Otrokom moraš pustit, da delajo svoje napake in se učijo iz njih.
Ker imajo moški malo manj težav s tem, bi bilo mogoče za nas ženske dobro, če bi jih kdaj dejansko poslušale in upoštevale 🙂
Mene pa zanima, zakaj si greste postavljat hišo poleg hiše tašče, ki vas sovraži in ne govorita, gledati pa jo moraš vsak dan?
Sem imela problematičnega tasta, ki se je želel vtikat v najino življenje in imel celo idejo, kako bi midva lahko gradila poleg njihove hiše, pa sem mu jasno povedala, da to odpade. Sem vedela, da bodo s tem nastali sami problemi. Ja, saj bi bila gradnja tam dosti bolj poceni, a se tega ne grem zavoljo lastnega miru v duši.